Na podlagi pripovedovanj lahko sklepamo, da imajo turisti oziroma priseljenci (mnogi izmed udeležencev namreč že dlje časa živijo pri nas) Slovenijo radi. Všeč jim je ritem življenja, ki se od številnih drugih dežel precej razlikuje. Čeprav Slovenci neprestano govorimo o stresnem življenju, ki ga prinašajo velika mesta, prepolna ljudi in hrupa, pravega stresa velikega mesta, kot povedo turisti, sploh ne poznamo. Ne poznamo dolgih kolon, ki se po polžje premikajo po nekaj ur, več sto kilometrov vožnje v službo in nazaj, zaprašenih in od smoga umazanih mest, zasmetenih uličnih vogalov … Pa vendar, živimo v stresu, ampak to temo pustimo za kdaj drugič.
Turistom je všeč narava. Gozdovi, polja, hribi, smaragdno zelene reke, potočki. Preprosti in gostoljubni ljudje, ki jih srečujejo povsod na potovanjih in ob odkrivanju skritih kotičkov naše male velike Slovenije.
V Ankaranu dež in slabe prometne povezave
Konec maja smo prve turiste poslali v Ankaran, kjer smo predvidevali, da se bodo kopali tako v soncu kot v morju, uživali v mediteranski kulinariki in prijetnem podnebju. A žal ni šlo vse po načrtih. Alice in Ali, ki prihajata iz Italije, sta v slovensko obmorsko mestece prispeli po več ur trajajoči vožnji z Bleda. Na poti ju je ves čas spremljal dež. Ko sta prispeli, sta ugotovili, da je njun apartma nekaj kilometrov oddaljen od avtobusne postaje. Torej dodatna smola. Pohvalo pa si je v nadaljevanju prislužil prijazen lastnik apartmaja, ki ju je prišel iskat in jima veliko povedal o kraju, znamenitostih in mestih, ki jih je vredno obiskati. V Ticu sicer nista dobili želenih informacij, spletna stran ni namenjena turistom. Pohvalili sta še odlično kavo in čisto morje, v katerem sta drugi dan, ko se je le prikazalo sonce, namakali noge.
Radovljica je majhna in radoživa
V Radovljico smo poslali Gorana, ki prihaja iz Hrvaške, s seboj pa je vzel ženo in sina. Mestece je družino očaralo, in če povemo, da se Goran že več let ukvarja s turizmom, je pohvala zagotovo nekaj vredna. Navdušeni so bili nad majhnim, a urejenim mestecem, ki je živahno in radoživo. Prepričala sta jih tudi Tic, ki je odprt vse dni v tednu, in odlična hrana. Razočarani so bili le nad slabo postrežbo, ki se vrhunski kulinariki nikakor ni podala.
Ribnica je razočarala
Če smo se že skoraj navzeli ponosa zaradi pohval o videzu mesta in okusnosti hrane, smo po obisku Ribnice doživeli hladen tuš. Tja smo poslali Antonyja, ki prihaja iz Paname. Ker je v Ribnico prispel šele popoldne, je zamudil uradne ure Tica, ki je v soboto odprt le do 12. ure, v nedeljo pa je zaprt, zato mu dodatnih informacij o kraju žal ni uspelo dobiti. Tudi spletna stran mu ni bila v veliko pomoč, saj je le v slovenskem jeziku. Antony je zato o zanimivostih v kraju povprašal osebje, kjer je prenočil. Kot pravi, je bilo mesto prazno, v njem se ni veliko dogajalo. Tudi ljudi na ulicah je bilo malo. Ogledal si je spomenik padlim v drugi svetovni vojni, pa cerkev in trg, kaj več pa mesto ni ponujalo, zato se je naslednje popoldne hitro odpravil nazaj proti Ljubljani.
Idrija prepričala z bogato zgodovino
V kraj, ki slovi po čipki in rudniku živega srebra, smo postali študenta Mihaia iz Romunije. Na izlet je povabil študijskega kolega geografije Bogdana. Bodoča geografa sta v Idriji uživala ob zanimivi razlagi o delovanju rudnika, si ogledala grad, sprehodila pa sta se tudi po postajah križevega pota. Nikakor se nista mogla izogniti slovitim idrijskim žlikrofom, pokusila pa sta tudi lokalno tortico Rezi. To krasi skrbno oblikovana zasnova idrijske čipke, ki prikazuje kapljico živega srebra, ki pade v škaf in se razlije. Po krepčilnem kosilu sta si ogledala še idrijsko kamšt, Divje jezero, hišo rudarjev, sprehodila sta se tudi po poteh Geoparka. »Bilo je poučno – glede na to, kaj vse so nama uspeli predstaviti v dveh dneh. Polno zgodovine in kulture, ki se je oblikovala v tem kraju,« je povedal Mihai.
V Logatcu sta turistki leteli
V kraj, nedaleč stran od Idrije, smo poslali Claudio in Indre, študentki, ki prihajata iz Portugalske in Litve. Kot sta dejali, sta uživali v razkošju narave, ki je v Logatcu ni manjkalo, ob tem pa sta poudarili, da za ogled naravnih in kulturnih znamenitosti nujno potrebuješ avto, saj so mesta precej oddaljena med seboj. Ogledali sta si kamnite shrambe, ki so ju spominjale na hiške hobitov, cerkev, ki ima vhod skozi zvonik, pa zapuščeno kapelo, kjer je izvir čudežne vode, ki ohranja večno mladost. Najbolj pa sta uživali v nepozabnem letenju v vetrovniku.
V Krškem navdušili s knjižnico
V Krško smo poslali Ganca Erica, ki se je na dvodnevni izlet odpravil sam. Užival je v Valvasorjevi knjižnici, kjer mu je prijazna knjižničarka predstavila številne unikatne zapise, ki so shranjeni v baročni sobi, pa tudi sobo, kjer imajo na ogled posebno zbirko Speedway v Sloveniji. Odpeljal se je do gradu Rajhenburg, kjer je užival v razgledu, privoščil pa si je tudi kopanje. Edino, kar je pogrešal, je bilo nočno življenje, ki ga v Krškem ni. Naletel je le na policiste, ki so ga legitimirali.
V Središču ob Dravi navigacija ne deluje
V Prlekijo smo poslali španski par, ki je s seboj povabil gručo prijateljev. Skupinica je imela največ težav z navigacijo, saj jih ta nikakor ni pripeljala do želenega cilja. Ko so končno prispeli, so se ustavili v bližnji gostilni, kjer so jih takoj prepoznali in poklicali na Tic. Kraj so jim tako predstavili kar trije vodniki, ki so poskrbeli za izjemno kulinarično izkušnjo; od ogleda oljarne, mikro pivovarne in turističnih kmetij z odličnimi vini vse do večerne gasilske veselice, kjer so se turisti zabavali v družbi prijaznih domačinov. Obisk, ki se ga bodo zagotovo dolgo spominjali.
S štopom do Kobarida
V Kobarid sta se odpravila Damjan in Marak, ki prihajata iz Poljske in Slovaške. Iz Ljubljane do Kobarida sta štopala, saj druge možnosti žal nista imela, po Kobaridu pa pešačila. Navdušil ju je muzej prve svetovne vojne, ogledala sta si kostnico, zgrajeno na Gradiču, kjer se nahaja tudi cerkev svetega Antona, ter se okopala v prijetno hladni Nadiži. Izpustila pa nista niti raftinga na Soči, ki jima je dvignil adrenalin. Uživala sta.
Iz Primorske v Prekmurje
Potem ko smo naše turiste nekaj časa vztrajno pošiljali na Primorsko, je nastopil čas, da jih pošljemo tudi v Prekmurje. Samantho in Grahama, ki prihajata iz Velike Britanije, smo poslali v Lendavo, kjer sta se navdušila nad odličnimi vini, razglednim stolpom in bogato zgodovino, ki je presenetila tudi mnoge v uredništvu. Povedala sta, da je to kraj, ki navdušuje tudi s čudovito pokrajino in prijaznimi domačini. Kraj, vreden obiska.
S »petko« v Metliko
Josie, ki je prav tako iz Velike Britanije, se je na pot do Metlike odpravila s svojo staro renault »petko«. Med potjo se je sicer večkrat izgubila, vendar kot pravi, je to le dodaten ščepec pikantnosti, ki obogati potovanje. Vročino sta partnerjem premagovala s kopanjem v Krki, v kraju sta si ogledala tudi stari mlin. Kulinarično izkušnjo pa sta morala doživeti drugje, saj je bilo edino gostišče, ki se nahaja v kraju, zasedeno zaradi poroke. Josie je povedala, da se je imela lepo, a je pričakovala več od ponujenega.
Pivka je delavsko mestece
Tudi v Pivko smo poslali britanski par. Tja sta se odpravila Diane in Colin, ki pravita, da sta se sicer imela lepo, vendar Pivka po njunem mnenju turistu nima veliko ponuditi. Je predvsem delavsko mestece, ulice so prazne, trgovinic ni. Navdušil pa ju je muzej vojaške zgodovine, kjer je Colin uresničil svoje otroške sanje in tako sedel v pravem tanku.
Knapovske Trbovlje navdušile z muzejem
Iz Pivke pa v Trbovlje, kamor smo poslali Španca Juana. Ta je na izlet povabil prijateljici Rosario in Mariajo. Obisk mesteca so si zapomnili po odlični lokalni hrani; postregli so jim grenadirmarš in odlično sladico funšterc. Prav tako so uživali v čudovitem razgledu s Kuma. V spominu jim bosta ostala visok dimnik med hribi in dobra zabava v Zagorju.
V Gornji Radgoni rolls-royce
Mestece ob reki Muri, ki je meja z Avstrijo, je obiskal William, ki prihaja iz ZDA. S sinom Robijem sta v kraju uživala ob pokušanju odličnih vin in hrane ter v bogati kulturnozgodovinski ponudbi. Še nikoli nista tako od blizu videla štorklje, prav tako pa sta se lahko fotografirala ob čisto pravem rolls-royceu, ki je razstavljen na radgonskem gradu. Potovanje sta si bosta zapomnila kot nadvse pestro in vznemirljivo izkušnjo.
Na Ravnah na Koroškem je gostoljubnost na vrhuncu
V skriti koroški biser smo poslali turiste iz Pakistana. Kamran, Ani in Faraz so, ker nimajo avtomobila, iz Ljubljane do Raven potovali skoraj ves dan. A izplačalo se je. V hostlu so jim zaradi poznega prihoda podarili nočitev za eno osebo. Uživali so ob ogledu bogatih muzejskih zbirk in v družbi prijaznih receptork ter v čudovitem razgledu na dolino, ki jo obdajajo gozdovi.
Kamnik
Na Gorenjsko smo poslali Angleža Tobyja in Dimitrija, ki veliko potujeta in sta željna novih izzivov. Uživala sta v čudovitem razgledu na Veliki planini in ob odlični kulinariki. Večer pa sta si popestrila z obiskom cirkuškega teatra, ki je v tistem času gostoval v Kamniku. »Preživela sva dva fantastična dneva. Kamnik in okolica sta nama bila zelo všeč. Na izletu je bilo boljše, kot sva pričakovala,« sta priznala.
Do Slovenskih Konjic težje kot do Rima
V Slovenske Konjice smo poslali Indijca Michaela, ki je povedal, da je imel največ težav priti do želenega cilja. Večer pred odhodom so mu odpovedali prevoz, tako ga je le s težavo dobil, ob tem pa je naletel na nesramno voznico, ki ga je odložila na bencinski črpalki, nekaj kilometrov od Slovenskih Konjic. Slabo voljo so odpravili prijaznost domačinov, čudovita narava in odličen zajtrk.
Turisti so – nekateri bolj, drugi manj – uživali na popotovanju po Sloveniji. Mi pa smo dobili vpogled v turistično ponudbo številnih krajev, se marsičesa novega naučili in marsikaj novega izvedeli. Dovolite nam, da vas povabimo na razglasitev najboljše občine po izboru turistov in vas, bralcev, ki bo v soboto, 23. septembra, na Bledu, v sklopu Dobrodelnega dne.
