Velike naravne katastrofe – o vojnah niti ne bomo začeli – pod površjem skrivajo neizprosne krutosti, v katerih ljudje spoznajo zverinsko naravo družbe in odnosov moči. Krog izkoriščanja narave se v zadnjih dneh sklepa okoli dobičkarstva zaradi posledic naravnih katastrof. Tisti, ki ne premorejo kančka empatije, tako uživajo glavni moralni dobrini 21. stoletja: udobje in varnost. Nekaj, česar prebivalci St. Martina, revnih floridskih delavskih sosesk, Greenfella in celo nekaterih slovenskih naselij ne poznajo. Svet, v katerem se razraščajo socialna neenakost, revščina, diskriminacija in nepravica, kmalu postane vulgarno ogledalo sistemskega nasilja in patoloških tendenc posameznikov. Katrina, Harvey, Irma in potresi so (znova) odprli pandorino skrinjico.
Boj za hrano
Čeprav naravne katastrofe ne diskriminirajo glede na materialni položaj, pa je tudi tokrat nesreča najbolj prizadela revne, tiste, ki tudi sicer najbolj trpijo v premikanju družbenih kolesij. Hurikan Irma je uničil kar 90 odstotkov poslopij na otoku St. Martin, medtem ko so francoske in nizozemske oblasti pasivno spremljale dogajanje. Pretežno revni prebivalci otoka so ostali brez vsega. Pomoči oblasti ni bilo od nikoder, zato so se lačni ljudje odločili, da si bodo priskrbeli hrano in druge potrebščine, nujne za preživetje. Iz ruševin trgovin so začeli nabirati vodo, sadje in krekerje. Toda ko so proti večeru zaloge v podrtih trgovinah začele kopneti, je na otoku počilo. Na ulicah so se pojavili oborožene skupine in ljudje so se začeli spopadati za hrano. Šele takrat so na otoku »proti roparjem in kriminalcem, ki se borijo za hrano«, posredovale evropske oblasti in tja poslale vojsko, ki je vsaj za zdaj zatrla nemire. Kdaj bodo zatrli revščino?
Aretacije in dobičkarstvo
Tudi iz Floride poročajo o številnih ropih in aretacijah v revnih soseskah. Po zadnjih podatkih so pridržali 32 oseb, od tega 28 v Miamiju. Kot so sporočile oblasti, so pridržani kršili policijsko uro ter iz trgovin odnašali hrano in drugo blago. Policisti so tudi ustrelili mladoletnika, ki je poskušal oropati neko poplavljeno hišo. Iz Floride, ki je obstala v času, še ne poročajo o zasoljenih cenah življenjskih potrebščin, je pa občutno podraženje mogoče pričakovati, saj se je podobno zgodilo po hurikanu Harvey, ki je poleg streh v višave dvignil tudi dobičke. Paket ustekleničene vode je denimo stal celo 42 dolarjev. Poleg sleparstva velikih trgovcev so ob takšnih dogodki pojavljajo tudi lažni humanitarci. Ob hurikanu Katrina se je pojavilo kar štiri tisoč lažnih iniciativ, ki so skovale velike dobičke na račun empatičnosti in solidarnosti drugih. Zdaj ko je interakcija prek družbenih omrežjih močno narasla, pa je pričakovati, da bo število prevar strmo naraslo.
Roparji policisti
Se še spomnite požara v delavski stolpnici Grenfell Tower? Ko so oblasti nekdanjim stanovalcem obljubile vračilo lastnine, pa se je grdo zataknilo. Izginili so številni predmeti in precej denarja. Londonska policija je zdaj priznala, da za tatvine upravičeno sumi pripadnike svojih enot, ki so bili udeleženi pri sanaciji nesreče. Če preventiva ni bila dobičkonosna, bo pa morda kurativa. Policija ne želi povedati, koliko denarja je izginilo.
Žledolom in agregati
Ko je v začetku leta 2014 žledolom prizadel Slovenijo in dober del Notranjske odrezal od sveta, dobičkarji niso počivali. Agregati za elektriko so postali vroča roba in cene so krepko narasle. Čeprav se je pozneje izkazalo, da veliki trgovci pri tem niso imeli umazanih rok, so »fizični« preprodajalci v tistih dneh od ljudi, ki so premraženi živeli v temi, zaslužili veliko. O prebrisanih trgovcih iz Slovenije, ki so v času vojne v Bosni in Hercegovini na vojnih območjih prodajali hrano po nesramno navitih cenah, pa kdaj drugič.
