Estrada

Brez duše dvojčice

Jana Oblak, Maja
19. 9. 2017, 20.00
Posodobljeno: 20. 9. 2017, 07.00
Deli članek:

Sami, a ne osamljeni.


Čeprav najlepše pesmi in najpomenljivejši reki vseh časov nastajajo v čast ljubezni, ki jo slavimo na vsakem koraku, ji vsakdanje življenje pogosto odvzame vso romantiko in famo večnosti, o kateri smo sanjali v otroštvu. Vse več ljudi se zato odloča za samsko življenje. Izbira, ki zagotovo ne pomeni konca sveta!

Od nekdaj smo prepričani, da moramo najti tisto dušo dvojčico, ki nam bo izpolnila življenje, s katero bomo lahko delili dobro in slabo, brez katere naše življenje ne bo popolno. K temu nas napeljujejo že pravljice v zgodnjem otroštvu, ki se največkrat končajo z »In živela sta srečno do konca svojih dni ...«, nikoli pa se ne nadaljujejo čez nekaj let, ko sta kraljevič in princeska že tako naveličana drug drugega, da bi se najraje požrla.

Potreba po svobodi

Poleg vzgoje, ki se v zadnjih letih vse bolj usmerja k permisivi, k svobodnim odločitvam otroka in mladostnika, se je spremenil tudi splošen pogled na svet, ki dopušča individualnost in do neke mere tudi drugačnost. Ljudje živimo hitro, »na polno« in mnogokrat površinsko, zato so taki postali tudi naši odnosi. Ni več časa in volje za neskončna prilagajanja, ponižnost, sprejemanje vsega, kar zahteva odnos ali zakonska zveza. Ugotavljamo, da samsko življenje prinaša številne prednosti in svoboščine, o katerih poročeni lahko samo sanjajo. In da o tem res sanjajo, kažejo številna zunajzakonska razmerja, vse pogostejše razveze ali pa mukotrpno vztrajanje v zakonu zaradi skupne hiše ali otrok, ki tako ali tako čutijo, da med staršema ni vse v redu. Samski pa se lahko družijo, s komer hočejo, prihajajo domov, kadar hočejo, in počnejo vse, kar jim pade na pamet, ne da bi pri tem morali upoštevati še partnerjeve želje in se prilagajati. O vsem odločajo sami in pogosto jim to postane tako všeč, da jim je v prihodnosti vsaka oblika skupnosti breme, saj vključuje usklajevanje, popuščanje in prilagajanje, ki pri samskih odpadejo.

Življenjski slog

Čeprav se v samsko življenje kdaj prikrade tudi občutek osamljenosti, posebej takrat, ko smo bolni, je samskost dejansko lahko stvar zavestne odločitve in stanje, v katerem uživamo vse njene prednosti. Mladi jo jemljejo kot življenjski slog, v katerem je tudi spolnost stvar dogovora in zanjo ne potrebujejo partnerja, ampak uživajo v izbiri med več partnerji. Pogosto imajo samski ljudje veliko prijateljev, številne hobije in uspešno kariero, saj imajo več časa, da gradijo službene in zasebne odnose.

Družbeni pritiski

Predvsem samske ženske nenehno doživljajo pritiske družbe glede svojega stana in predvsem dejstva, da (še) niso matere. Družba pričakuje, da bodo vse ženske matere in da je materinstvo nekaj nujnega in naravnega. Babice pritiskajo na svoje vnukinje, mame si ob vseh družinskih srečanjih želijo potomstva in sosede pisano gledajo, ko samska ženska prihaja domov ob zanjo najbolj »neprimernih« urah. Takšne pritiske je včasih težko zdržati, a zrela osebnost, ki vlaga tudi vase, jih običajno zna obiti in tudi tolerirati. Samski se držijo reka »Raje srečno sam kot nesrečen v zvezi« in zdi se, da s takšno življenjsko filozofijo pravzaprav ni nič narobe.