»Plini, ki se pri tem sproščajo, sicer niso v takšnih koncentracijah, da bi bili škodljivi za zdravje, so pa vseeno zelo neprijetni in moteči za prebivalce, pa tudi za obiskovalce naših treh dolin, ki jih je zadnja leta predvsem na račun poznanih rojakov Toneta Pavčka in Lojzeta Slaka vse več. Zato smo se že pred leti odločili, da bo občina spodbujala in subvencionirala nakup preparatov za razgrajevanje gnojevke,« je pojasnila Mira Barbo iz občinske uprave.
Od leta 2012, ko so začeli, se je število uporabnikov preparatov povečalo, a njihova uporaba pri govedorejcih in prašičerejcih še vedno ni tako razširjena, kot si želijo, zadnji dve leti pa celo upada. »Nakup preparatov subvencioniramo v višini 50 odstotkov, in sicer neposredno trgovini oziroma podjetju, kjer so naši kmetje kupili preparat in ki nam izstavi račun s podatki kupca. Preparati, ki se uporabljajo kot dodatek h gnojevki, predstavljajo minimalen strošek za rejca, saj se strošek uporabe na eno glavo velike živine, denimo kravo molznico, giblje med 7,8 do 8 evrov na leto. Preparati, ki se uporabljajo kot dodatek krmi, so nekoliko dražji, a jih težko neposredno primerjamo, ker vsebujejo tudi mikroelemente, kot so selen, cink, kalcijev karbonat, magnezijev karbonat, bentonit …« je povedala.
Koristi uporabe
Za zmanjševanje smradu se uporabljajo različni pripravki, z njimi pa se izboljša tudi uporabnost gnojevke kot gnojila. »Proizvajalci navajajo, da imajo gnojevke, ki so jim dodali priprave, tudi druge pozitivne gnojilne lastnosti. Raziskava, ki jo je pred leti izvedel Kmetijsko-gozdarski zavod Novo mesto, je pokazala, da preparati spreminjajo zorenje gnojevke iz anaerobne (gnijoče) v aerobno (trohnečo) obliko, zato se izboljša tudi higiena v hlevu, zmanjša se populacija muh in patogenih mikroorganizmov. Gnojevka je bolj tekoča in homogena, zmanjša se potreba po mešanju gnojevke ali mešanje sploh ni potrebno, zniža se pH-vrednost gnojevke, amonijak se veže v amonijev karbonat in v beljakovine mikroorganizmov. Pri polivanju takšne gnojevke po zelenih rastlinah ne prihaja do ožigov, hranila v gnojevki se manj izpirajo v tla, tako je manjša nevarnost za onesnaženje voda. Aerobno preperela gnojevka pospešuje tvorbo humusa in izboljšuje rodovitnost tal,« je ugotovitve povzela Barbova.
Dodala je, da je ob redni uporabi preparatov za gnojevko in gnojnico smrad glede na ocene manjši vsaj za polovico, vonj, ki nastaja, pa je manj agresiven in intenziven ter tudi hitreje izgine.
