To je strašljiva številka, če pomislimo, da pravzaprav govorimo o hujšanju. Večina hitrih diet, ki jih poznamo, se nam prej ali slej maščuje. Temu pravimo jo-jo učinek, in obstajajo znanstveni razlogi, zakaj večina diet ne pusti dolgoročnih pozitivnih učinkov.
Že res, da se vsi zavedamo, da je učinkovito hujšanje z dolgoročnimi rezultati tek na dolge proge, ki zahteva temeljito spremembo življenjskega sloga, a roko na srce, nihče od nas (zlasti v predpoletnem in poletnem času) nima potrpljenja za počasno, a zanesljivo izgubljanje kilogramov. Najpogosteje želimo rezultate takoj ali vsaj dovolj hitro, zato se kljub preteklim neuspehom še vedno radi zatekamo k instantnim dietam. Takšnim, ki nam bodo s strogim pristopom v zgolj nekaj tednih stopile vse maščobe. Čeprav vemo, da so večinoma nezdrave, se je na prvi pogled veliko lažje odpovedati določeni hrani kot pa spremeniti življenje, a se kaj kmalu izkaže, da tak pristop vendarle ni pravi. Morda res izgubimo nekaj kilogramov, a te kmalu dobimo nazaj, za nameček pa še pet dodatnih. In to pri čisto vsaki dieti! Zakaj? Vzrokov je precej, od znanstvenih do malo manj znanstvenih, večinoma pa so vsi povezani z našim pristopom k dieti.
Napaka: zanašate se na voljo namesto na znanost
Večina diet temelji na preprostem načelu: na načelu stradanja. Kakršna koli dieta že je, je zasnovana na pravilu, da je treba v telo bodisi vnesti manj določene vrste hrane (manj ogljikovih hidratov, manj maščob …) ali pa na splošno manj hrane. Diete torej temeljijo na odrekanju in stradanju, preprosto rečeno spodbujajo lakoto. To dejstvo že samo po sebi ni dovolj spodbudno, vendarle pa smo ljudje v začetni fazi navdušenja prepričani, da bomo stradanje zmogli, da bomo lakoto lahko sprejeli kot del vsakdana. A to je prva napaka, ki jo storimo. Lakoti se nihče ne more upirati, ne glede na to, kako močno voljo ima. Veliko bolj učinkoviteje bi se z dietami spopadali, če bi že od samega začetka tako močno kot v lastno voljo proti lakoti verjeli v znanstveno podprte smernice prehranjevanja, zaradi katerih bi prav tako izgubljali kilograme, a pri tem ne bili lačni. Izbira prave hrane, prepoznavanje, kdaj smo zares siti in kdaj s hrano pretiravamo (oziroma skoparimo), in nadziranje gibanja inzulina v krvi (kar dosežemo z izbiro hrane z nizkim glikemičnim indeksom) so znanstveno dokazani načini, kako diete napraviti znosne in uspešne.
Napaka: kalorije štejete, namesto da bi jih vrednotili
Pri hujšanju smo navadno osredotočeni na to, da čim bolj oklestimo dnevni vnos kalorij v telo. Zato pri dietah tudi stradamo – tako v svoje telo vnesemo manj kalorij. A vse kalorije vendarle niso enako vredne. Štetje kalorij zna zato biti prav tako velika past pri hujšanju. Vemo, da obstajajo kalorije, ki nas redijo, in kalorije, zaradi katerih hujšamo. Ključ je spet v preudarni izbiri živil, ki vsebujejo nizki glikemični indeks. Čeprav ima morda nemasten zrezek s solato več kalorij kot žemljica, so kalorije v žemljici tiste, ki bodo bolj dvignile raven inzulina v vaši krvi, zaradi česar boste kmalu po zaužitju žemljice spet lačni in boste hrepeneli po hrani, ki vsebuje še več tako imenovanih praznih kalorij. Takšne kalorije so tiste, ki redijo, in takšne kalorije – tudi če jih je manj – so tiste, zaradi katerih boste občutili lakoto in boste hoteli jesti še več.
Napaka: izogibate se maščobam
Če je kaj, kar pri dietah najprej oklestimo, so to maščobe in sladkor. A po sladkorju za dušo še kdaj posežemo, maščobe pa se bojimo kot hudič križa. Najbolj zmotno prepričanje, ki je ameriški narod privedlo v sam vrh najdebelejših na svetu, je prepričanje, da lahko hujšate zgolj in samo, če se maščobam izogibate. Danes vemo, da maščobe niso tiste, ki redijo, ampak da je največji sovražnik sladkor. Raziskave celo kažejo, da ljudje, ki v svojo uravnoteženo prehrano umeščajo zadostno količino maščob, hujšajo bolj in uspešneje kot ljudje, ki se maščobam izogibajo. Z uživanjem maščob naj bi svojo presnovo pospešili za kar tristo kalorij na dan. Zato se nikar ne bojte maščob. Zlasti ne zato, ker so maščobe tiste, ki nam dajejo občutek sitosti, zaradi katerega pojemo veliko manj. Posebno priporočljiva je maščoba rastlinskega izvora, kot so avokado, oreščki, semena ipd., ter čista živalska maščoba, ki jo najdemo v jajcih, ribah, piščancu in mesu pašenih živali.
Napaka: hujšanja ne dojemate celostno
Hujšanje navadno dojemamo kot preprosto pot od začetka k cilju. Od A do B. To nam obljubljajo tudi instantne diete, ki pravijo, da bomo z omejevanjem posameznih živil lahko v treh tednih izgubili deset kilogramov. A stvari niso tako preproste, ker naša telesa niso serijsko izdelani tovarniški izdelki, ampak so unikat vsako zase. Ravno zaradi tega ima vsako telo svoj tempo, svojo presnovo, svoj čas prilagajanja, prav tako se vsako telo na omejevanje posamezne skupine hranil ne odziva enako. Potem so tu še drugi fiziološki in psihološki dejavniki. Morebitne alergije, ki se jih še ne zavedamo, znane ali neznane zdravstvene težave in seveda psihološke težave, ki so morda lahko vzrok, zakaj se redimo, zakaj ne moremo shujšati in zakaj se diet ne moremo držati. Slednji vzroki so morda med najpomembnejšimi, ko govorimo o težavah pri hujšanju, saj je čustveno prenajedanje ena najtežjih težav sodobne družbe, ki je veliko bolj kot generacije pred nami podvržena duševnim boleznim in težavam. Ko se torej odločamo za hujšanje, moramo upoštevati tudi vse te »neobičajne« dejavnike, ki so najpogosteje vzrok za to, da diete niso uspešne. Ker je vsak od nas edinstven, mora vsak od nas za uspešno hujšanje odkriti svojo edinstveno formulo, in zato pravimo, da je uspešno hujšanje navadno posledica povsem spremenjenega življenjskega sloga.
