Simpatična 35-letna pravnica nas je na pogovor povabila v »svoje« kraje, na Štajersko, od koder prihaja. Kljub temu da se je večer pred tem s premierjem udeležila slavnostnega dogodka, ponoči pa je zaradi hudega zobobola bolj malo spala, je ob prihodu napetost v hipu presekala s toplino in sproščenim nasmehom ter presenetila s pleteno košaro, polno orehovega in makovega peciva, ki ga je v ranem jutru spekla sama in vestno zavila v bombažno krpo z ličnim ročnim vezenjem, da bi ostalo čim bolj sveže.
Vas je radovednost javnosti po oznanitvi vaše zveze s premierjem Cerarjem presenetila? Kakšni so bili odzivi?
Reakcije so bile zelo različne, a po večini dobronamerne. Prihajam iz majhne vasice Kameno v Šentjurju, v našem naselju je skupaj kakšnih 13 hiš in vsi se med seboj poznamo. Seveda doslej nisem bila vajena medijske pozornosti in sija žarometov. Vedela sem, da bo nekatere najina zveza zanimala, vseeno pa nisem pričakovala, da bom kar naenkrat tako opažena in tako na očeh javnosti.
Predstavljam si, da utegne biti vse to za nekoga, ki doslej ni bil medijsko izpostavljen, precejšnje breme. Tudi za vaše najbližje, starše in sorodnike, najbrž ni bilo preprosto. Kako ste se spoprijeli s tem?
Če sem iskrena, sem bila res neprijetno presenečena, kako daleč si nekateri novinarji dovolijo iti: nepovabljeni so prišli k meni domov, v službo, celo v mojo nekdanjo službo ...
A ker sem zelo pozitivna, odprta in ne nazadnje tudi ničesar ne skrivam, sem poskušala celotno situacijo vzeti v zakup. Verjamem, da staršem, pa tudi sorodnikom in prijateljem ni bilo lahko, vendar smo držali skupaj in se o kakšni situaciji pogovorili. Hvaležna sem jim za vso podporo.
Vprašala bom zelo naravnost: ste se na javno razkritje svoje ljubezni do premierja in vajine zveze kaj posebej pripravljali, ste imeli pred velikim korakom cmok v grlu, kot radi rečemo?
Oba z Mirom sva zelo sproščeni in skromni osebi. Ko sva decembra začutila, da bi želela pred novim letom svoje najbližje povabiti na prednovoletno srečanje, sva to brez omahovanja storila. Mislim, da je normalno, da imaš pred nastopanjem v javnosti malo treme. In seveda mi veliko pomeni, da dobro – se pravi tako vsebinsko kot protokolu primerno – kot spremljevalka izpeljem predvsem uradne dogodke. Saj pri tem ne gre le za ugled Mira kot predsednika, temveč tudi za ugled države. Tako se spodobi, tako sem vzgojena in tako se mi zdi prav. Ne nazadnje s tem pokažeš tudi spoštovanje do navzočih. Hkrati pa si želim iti v trgovino ali recimo na domač vrt, ne da bi me fotografirali novinarji. Rada sem v stiku z ljudmi, marsikaj razumem, a meje morajo biti.
Javnost vas je v skladu s protokolom kot premierjevo partnerko spoznala na tradicionalnem sprejemu za diplomatski zbor na Brdu pri Kranju. Seveda pa nas vse zanima, kdaj, kje in kako ste vi spoznali Mira Cerarja? Je iskrica takoj preskočila?
Zdi se mi, da ga poznam že vse življenje. (smeh) Mirove članke in kolumne sem prebirala med študijem, večkrat sem ga poslušala na kakšnih predavanjih in televizijskih nastopih. Njegov način razmišljanja mi je bil vedno blizu. Spoznala sem ga kot izredno inteligentnega in razgledanega človeka, človeka s širino. Srečevala sva se tudi poslovno, večkrat je bilo v medijih mogoče videti tisto znano fotografijo, ko sem v prejšnji službi celo povezovala pogovor z njim. Ne nazadnje sem tudi aktivna članica Stranke modernega centra, v času lokalnih volitev sem bila zadolžena za nekaj volilnih opravil, pomagala sem pri ustanovitvi lokalnih odborov in bila sem odgovorna za nekatere pravne zadeve. Znano je, da sem delala tudi v kabinetu predsednika vlade.
Vsi mislijo, da je iskrica med nama preskočila v kabinetu, a to ne drži. Delo tam je preresno, prezahtevno in zahteva visoko profesionalnost. Ko sem zamenjala službo, sva, ker sem veliko delala za stranko, ohranila stike in se občasno dobila na čaju, tudi ko sem že delala v odvetniški pisarni v Mariboru. Takrat sva se dogovorila, da bova začela skupaj teči ... Razplet pa naj ostane med nama. (nasmešek)
S čim vas je premier očaral? Kaj vas je na njem prevzelo?
Miro je čudovit moški, ima vse, kar si ženska lahko želi. Ne vem, s čim me ni očaral; najbolj pa gotovo s svojo preprostostjo, delavnostjo, poštenostjo in skromnostjo. Pri njem cenim, da vse, česar se loti, opravlja z vso skrbnostjo, predanostjo in odločnostjo. Je sočuten in zanesljiv. In nikoli mi z njim ni dolgčas – je odličen sogovornik, vedno znova se rada nasmejem njegovim drobnim šalam.
Znano je, da ima premier tudi nekaj umetniške žilice. Vam je morda tudi kaj zaigral na kitaro, harmoniko?
Harmonike ga še nisem slišala igrati, videla sem samo njegovo fotografijo. Zagotovo ne vem, a mislim, da jo je nazadnje igral v srednji šoli. Lani decembra sva bila na glasbenem večeru Marka Hatlaka in zelo je užival.
Doma mi je na kitaro že zaigral, najraje rock in blues ali pa kaj najde iz slovenske pesmarice. Ob glasbi resnično uživa in se sprosti. Všeč mi je bilo, ko sem bila lani decembra z njim na vaji v Škofji Loki, ko sta z ministrom Borisom Koprivnikarjem in njegovim bendom zaigrala skupaj. Bilo je prijetno in zabavno, fantje so se sprostili, prelevili so se v prave rokerje! (smeh)
Sta imela v času spoznavanja težavo svojo mlado ljubezen »skrivati« pred javnostjo, mediji? Je bilo potrebno veliko organizacije, da vama jo je teh prvih nekaj svežih mesecev uspelo ohraniti zase?
Poskušala sva ohraniti normalen ritem življenja, zato se nisva izpostavljala, nisva se pa niti kaj posebej organizirala. Zaradi zelo natrpanega Mirovega urnika je bilo takih zasebnih priložnosti v javnosti tako bolj malo.
Seveda sva si na samem začetku želela, da bi najino ljubezen lahko čim dlje ohranila samo zase. A življenje kroji svojo pot in prav je tako.
Seveda vse zdaj zanimajo podrobnosti o vas – kako bi se opisali?
Zelo rada sem med ljudmi, prijatelji bi verjetno rekli, da sem komunikativna in družabna. Cenim drobne stvari, najbolj se razveselim kake malenkosti, sploh če prihaja iz srca. Po duši sem športnica, rada imam naravo, sprehode, aktivno preživljanje prostega časa. Rada tudi pečem sladice, kaj dobrega skuham, posebej ponosna sem na primer na svojo figovo marmelado in domači sok iz sezonskega sadja – jabolk, korenčka, marelic, breskev. Rada imam domač vrt, ki si ga deliva z mamo.
Iz kakšnega okolja, družine izhajate, kakšne vrednote so vam na pot dali starši?
Rada rečem, da prihajam iz zdravega podeželskega okolja, kjer se sosedje med sabo poznamo in si pomagamo. Sem edinka, oče in mama izhajata iz delavskega okolja in sta zelo srčna človeka, ki vsakomur rada priskočita na pomoč, z njima se dobro razumem in smo zelo povezani. Menim, da sta mi za življenjsko pot dala dobre nasvete in dragocene vrednote: sočutje in prijaznost, pozitiven odnos do dela, spoštovanje do drugih in toplino. Vse to vidim v njiju in v sebi.
Odraščali ste v idiličnem, manjšem kraju, obdani z naravo. To človeka zaznamuje. Kako se spominjate svojega otroštva?
Bilo je čudovito, ne bi ga zamenjala za nič na svetu! Starši so mi zagotavljali vse, kar sem potrebovala, predvsem svoj čas in pozornost. V službo sta oba hodila zgodaj, že ob šestih – oče je bil varilec, mami kuharica –, tako da smo bili po drugi uri že skupaj in smo preživeli veliko kakovostnega družinskega časa na vrtu, v vinogradu, v sadovnjaku, velikokrat smo šli skupaj na ribolov na Šmartinsko jezero ... Spomnim se, da sem se rada vozila s kolesom in igrala na svežem zraku.
Kako pa ste premierja predstavili staršem?
Lahko si predstavljamo, da sta bila presenečena, ko ste domov pripeljali kar predsednika vlade! Spoznali so se med preteklimi božično-novoletnimi prazniki, ko je imel Miro malo več časa in sem ga povabila domov. Seveda so bili moji starši pred srečanjem malce vznemirjeni, a se je napetost zelo hitro polegla in že kmalu smo se pogovarjali, kot da se poznamo že leta.
V mladih letih ste bili, kot smo slišali, aktivna športnica?
Ja, kar nekaj časa sem trenirala atletiko in na to obdobje imam lepe spomine. Rada imam sprehode po gozdu, tek, pozimi rada smučam ali tečem na smučeh. Tudi danes se trudim, da bi bila čim bolj aktivna – šport mi zbistri glavo, lažje razmišljam. Zato k teku spodbujam tudi Mira.
Tako kot premier ste po izobrazbi pravnica, ob službi pa ste se odločili tudi za nadaljevanje študija?
Res je, delam v odvetniški pisarni Brumen. Pravo sem izbrala, ker sem želela tudi s svojim poklicem pomagati ljudem. Že med študijem me je navdušila ena od klasičnih rimskih definicij prava, po kateri je pravo umetnost dobrega in pravičnega. Da svoje znanje nadgradim, sem se odločila nadaljevati študijsko pot na doktorskem študiju.
Kaj vas v življenju še zanima? Svoj prosti čas namenjate kakšnim hobijem, umetnosti, glasbi?
Rada berem, poslušam glasbo in hodim v naravo. Z Mirom si rada ogledava tudi kakšno dobro gledališko predstavo ali film. Nazadnje sva si v Drami ogledala Ano Karenino.
Pozornim opazovalcem ni ušlo, da ste se na sprejemu na Brdu pojavili brezhibno urejeni, z elegantno speto pričesko in v kreaciji slovenske oblikovalke. Verjetno ta popoln modni nastop ni bil naključje?
Šlo je za sprejem diplomatov, ki so akreditirani v Republiki Sloveniji, ali diplomatski zbor, in protokol je glede tega jasen. Ker je del Mirovega življenja, je prav, da ga spoštujem. Za omenjeni dogodek sem izbrala klasično elegantno kreacijo uspešne slovenske oblikovalke Maje Štamol, saj se mi je zdelo prav, da v tako pomembni družbi pokažem, kako odlične slovenske ustvarjalce imamo.
Kakšen pa je sicer vaš odnos do mode?
Zasebno sem rada oblečena športno in preprosto. V službi pa je način oblačenja določen in obsega obleke, kostime, srajce in suknjiče. V visokih petah lahko prehodim ves dan. (smeh)
Tudi premierju kdaj izberete kravato, mu svetujete pri oblačenju? Kakšen vam je najbolj všeč?
Miro mi je všeč tako v kavbojkah in pletenem puloverju ali v trenirki kot v elegantni obleki. Všeč mi je njegova sproščenost in to, da s svojim slogom pokaže tudi športnega duha: recimo ko gre v službi večkrat v šesto nadstropje po stopnicah.
Če me v zvezi z oblačenjem kaj vpraša oziroma prosi za nasvet, mu z veseljem pomagam. Seveda pa mu kdaj tudi namignem, kaj mi je všeč. Je pa res, da se, kadar si vsak dan izpostavljen kritičnemu očesu javnosti, zgodi, da nimaš več ideje, kaj bi oblekel, in takrat pride prav nasvet najbližjega. Osebno menim, da je najpomembnejše, da se znamo obleči priložnosti primerno, in Miro to zna.
Omenili ste, da ste spretni tudi za štedilnikom. S čim svojega Mira radi razvajate?
Ja, številnih jedi me je naučila kuhati mami, ki je po poklicu kuharica in odlično kuha. Še danes se rada posvetujem z njo o kakšni specialiteti. Prav tako mi priskoči na pomoč, če sem v časovni stiki, za kar sem ji zelo hvaležna. Trudim se, da je najina prehrana raznovrstna, najraje imam jedi, v katerih uporabim stvari z domačega vrta. Oba namreč ceniva doma pripravljene jedi. Prisegam na sezonsko in lokalno hrano, ki je v Sloveniji ne manjka. Tudi alkohola ne pije nobeden od naju, zelo rada pa imava čaj.
Miro je tudi sladkosned! Najbolj se razveseli doma pripravljenih kremnih rezin, čokoladne torte, princesk in vročega sadja s sladoledom.
Za premierja vemo, da je vegetarijanec. Tudi vi ne jeste mesa?
Miro res ne je mesa, vendar v to nikogar ne sili. Sama meso jem, a zelo redko, pri čemer imam še najraje ribe.
Vzponi in padci so sestavni del življenja, vemo pa tudi, da brez mnogokrat bolečih izkušenj ni razvoja in osebne rasti, zato me zanima, ali imate s tem kakšne izkušnje.
Res je, življenje je ravnovesje slabega in dobrega. Mislim, da znam tudi v težkih trenutkih ohraniti pozitivnost in v vsaki izkušnji najdem kaj dobrega. Težke trenutke jemljem kot povod za ponoven razmislek in verjamem, da ob preizkušnjah emotivno rastemo in napredujemo.
Spoznali ste tudi premierjevo družino, sploh njegov oče Miro Cerar je legenda, ki se je s svojimi nepozabnimi dosežki zapisal v spomin številnih Slovencev. Kako ste ga zasebno doživeli vi? In kako se razumete s premierjevimi otroki?
Vesela sem, da ima Miro krasno družino in da so med seboj povezani, se razumejo in podpirajo. Mirovega očeta poznam že od prej. Izjemno ga spoštujem, ne samo kot vrhunskega športnika, ampak tudi kot človeka. Je prijazen, skromen in se rad pošali. Veliko njega vidim tudi v Miru. Občasno rada poklepetava po telefonu, tu in tam pa greva tudi skupaj na kosilo. Poznam tudi obe Mirovi sestri, Alenko in Vesno, ki sta zelo prijetni osebi. Z njima se dobro razumem, včasih se dobimo tudi same na ženskem klepetu. Miro ju ima rad in lepo jih je videti skupaj sproščene ter nasmejane. Tudi Mirova otroka Eva in Miha sta čudovita; ravno smo se vrnili s krajšega skupnega smučanja in imeli smo se res lepo.
Verjetno ste do zdaj že okusili, da zmeraj ni prav lahko biti partnerka predsednika vlade?
Seveda je drugače in bolj zapleteno. Ampak v svojem temelju je najina ljubezen čisto preprosta. Lepo se imava prav vsak dan.
Se ljudje do vas po novem vedejo kaj drugače?
Pri nekaterih opazim, da pazijo, kako in kaj govorijo, kako se vedejo. Nekateri me zdaj tudi večkrat pokličejo in kam povabijo. Počutim se bolj na očeh. Nekateri pa so prav taki iskreni prijatelji, kot so bili že prej: to zelo cenim in sem jim hvaležna.
Mi premierja poznamo v službeni luči: precej resnega in zadržanega. Kakšen pa je zasebno?
Miro je zasebno zgovoren, sproščen, zabaven in zelo duhovit. Ni pa impulziven, stvari rad spozna, si vzame čas za razmislek, a ko se odloči, to izpelje. Pri njem cenim, da pri pomembnih zadevah ravna premišljeno in za svojimi odločitvami stoji.
Če vas vprašam malo po žensko: zna biti tudi romantičen?
Tudi, priznam, in to mi je zelo všeč. Všeč mi je njegova toplina. Zadnjič sem na primer zelo uživala, ko mi je na glas bral odlomek iz knjige Dnevnik cesarja Marka Avrelija. Napisal mi je tudi pesem.
Kaj pa najraje počneta skupaj?
Najraje imava dolge sprehode v naravi, tečeva in smučava. Glede na zahteven urnik pa se zadovoljiva tudi s krajšim sprehodom.
S čim vas je doslej najbolj presenetil?
Miro me večkrat preseneti. Vesela sem, da kljub napornim obveznostim in urniku najde trenutek za naju in me preseneti s kako pozornostjo, klicem, sporočilcem.
Imate občutek, da je vajina zasebnost strogo odmerjena?
Bolj kot zasebnost nama je strogo odmerjen čas. Kot veste, ima Miro veliko obveznosti, sama pa delam v Mariboru, zato loviva skupne trenutke, ki jih prav zato še bolj ceniva. Vedno pa se potrudim, da se kar najbolj prilagodim Mirovem urniku.
Za dvojino torej ostajajo predvsem konci tedna?
Da, čeprav Mirova služba vikendov v klasičnem smislu ne pozna in je pogosto aktiven tudi takrat.
Se pogovarjata tudi o službenih zadevah, imata podobne vrednote in politično prepričanje?
Najino politično prepričanje in vrednote so enaki. Ne pogovarjava se ravno o političnih stvareh, bolj o tem, v kakšni družbi si v prihodnosti želiva živeti. Seveda pa kdaj pogovor nanese tudi na kakšno aktualno temo.
Ste verni?
Da, vzgojena sem bila v tem duhu in imam opravljene vse zakramente. Čeprav verjamem, da je vera nekaj zelo individualnega in obstaja v številnih oblikah.
Kakšni pa so vaši načrti za prihodnost?
Predvsem si želim aktivno soustvarjati družbo, v kateri živimo. Ne smemo biti zgolj nemi opazovalci, vsak od nas mora kaj pripomoči. Slovenci moramo biti bolj ponosni na svojo državo, saj imamo dovolj razlogov za to!
Pred vrati je pomlad, prihaja mesec ljubezni – česa se najbolj veselite?
Veselim se prebujanja narave, zgodnejših juter in jutranjega teka. Najraje tečem v zeleni naravi, ko vse cveti in žari!
Imate kakšno življenjsko načelo, ki se ga držite?
Bodi to, kar si. Upaj si biti to, kar si.
