Lukovica je največji kraj v Črnem grabnu, ozki dolini, ki povezuje Trojane z Ljubljansko kotlino. Motorizirani popotniki se večinoma vozijo mimo starega krajevnega središča, čeprav bi si veljalo kdaj omisliti postanek vsaj v eni izmed starih gostiln.
A tudi izletniki lahko pridejo na svoj račun. Nad dolino Črnega grabna se vijejo številne ceste, ki vodijo do razglednih vasi in gozdnatih vrhov. Te kraje prepreda kar nekaj planinskih poti. Med drugim tudi evropska E-6, najbolj znana pa je Rokovnjaška planinska pot, ki večinoma poteka po mejah občine Lukovica. Pot ima enajst kontrolnih točk in je dolga kar 55 kilometrov. Najvišji vrh na poti je 957 metrov visoki Špilk. Komur ni do osvajanja gozdnatih vrhov, se lahko poda vsaj do vasi Gradišče, ki je dobila ime po prazgodovinskem gradišču. Izpred cerkve sv. Marjete se odpirajo lepi razgledi, pod naseljem pa vabi Gradiško jezero, ki vsak lep konec tedna privabi veliko obiskovalcev. Jezero je eno mlajših pri nas, saj je nastalo šele kot zadrževalnik vode na potoku Drtijščica, ki varuje štajersko avtocesto med Domžalami in Lukovico pred hudournimi vodami. Po legendi je jezero nekoč že obstajalo in je segalo vse do gradu Rožek, katerega ostanke je mogoče videti še danes. V jezeru je živel zmaj, kateremu bi morali žrtvovati graščakovo hčer. Obupani oče je uspel naprositi nekega berača, da se je spopadel z zmajem. Berač je ubil zmaja in odslej mu ni bilo več treba skrbeti za hrano, saj ga je graščak bogato nagradil. Druga legenda prav tako omenja jezero, ki je segalo do Svinj (današnje Vinje). Nad njim sta stala dva gradova. Graščaka sta bila menda prijatelja in sta skupaj ribarila ali se s čolnom vozila na obisk. Nekoč pa sta se sprla in graščak z Rožka je dal prekopati jez na Kurniku v Trnjavi in voda je odtekla …
Cesta, ki obkroža jezero, predstavlja idealno sprehajališče, delno pa po njej poteka tudi Rokovnjaška planinska pot. Cesta je primerna tako za starše z otroškimi vozički, kot za sprehajalce, kolesarje in tekače. Slednji se lahko spomladi v različnih kategorijah udeležijo tudi organiziranega teka okoli jezera. Ob jezerskih bregovih lahko z dovolilnico pridejo na svoj račun še ribiči, ljubitelji čolnarjenja pa za zdaj niso najbolj zaželeni, saj del jezera predstavlja drstišče rib. Izjema so jadralci, ki se enkrat letno udeležijo tekmovalne regate na jezeru. Ob dovolj nizkih temperaturah se jezero spremeni v naravno drsališče, krožna cesta pa omogoča tek na smučeh. V okolici je še nekaj poti in točk vrednih truda: že omenjena razgledna vas Gradišče, na drugi strani jezera na hribu stoji cerkev sv. Mohorja, dve uri hoda pa je oddaljena bolj znana Limbarska Gora. Hojo do slednje si je mogoče skrajšati z avtomobilom, preko Moravč pa se lahko pripeljete prav na vrh.
Kako na pot ?
Če prihajate po avtocesti, zavijte na odcep Lukovica in na lokalni cesti v smeri proti Spodnjim Praprečam. Takoj po prečkanju rečice Radomlje vas bo kažipot umeril levo proti Gradiškemu jezeru. Kažipotom sledite še v naslednjih dveh križiščih in potem sledi strm spust k jezeru. V primeru poledenele ali zasnežene ceste je avto pametneje pustiti nekje nad klancem. Sicer cesta vodi do makadamskega parkirišča ob jezeru, kjer boste našli tudi informativni pano z zemljevidom jezera in bližnje okolice. Tu se morate posloviti od avtomobila, čeprav je okoli jezera speljana 4,2 kilometra dolga makadamska cesta. Ta je namenjena le za dovoz lastnikom okoliških zemljišč. Po cesti je prepovedan promet z motornimi vozili in k sreči onemogočen z zapornico. Hrano in pijačo boste žal morali prinesti s seboj ali pa obiskati katero izmed gostiln v bližnji Lukovici. Med hojo okoli jezera se lahko odžejate le pri obnovljenem Jernejevem vodnjaku, iz katerega teče izvirska studenčnica.
