Služba visoko v gorah, v objemu vetra in snežnih viharjev, ni za vsakogar, saj mora imeti rad gore in svoje delo. In taki so štirje Slovenci, meteorološki opazovalci na Kredarici, na 2515 metrih nadmorske višine, ki pošiljajo podatke v dolino 365 dni na leto, ne glede na to, kakšno je vreme. V ekipi sta po dva, menjajo pa se vsakih deset dni, če so ugodne razmere in helikopter Slovenske vojske lahko poleti.
Le dva dneva pred iztekom leta 2016 nas je nekaj dobilo priložnost od blizu spoznati, kakšno je delo meteoroloških opazovalcev. Vreme nam sprva ni bilo najbolj naklonjeno, saj je v triglavskem pogorju pihala močna burja. Upali smo, da se bo napoved, da naj bi se veter umiril, uresničila. Preden smo odšli, smo dobili natančna navodila, kako se moramo obleči za hud mraz in obuti za poledenelo območje. Opozorili pa so nas tudi, kako varno izstopamo iz helikopterja. Med letom nas je malce premetavalo, a smo srečno pristali in se prebili do koče. V izmeni sta bila meteorološka opazovalca Marjan Zidarič in Franc Mežan, predstavnik Slovenske vojske.
Oba sta božične praznike preživela doma, silvestrsko noč pa visoko pod Triglavom. Letos jima ni bilo dolgčas, saj so jima družbo delali številni planinci. »Zadnji dve leti ni bilo nikogar, saj nestabilna snežna podlaga, nevarnost proženja plazov in slabo vreme niso omogočali varnega vzpona. Na zadnji dan lanskega leta pa so bile razmere popolnoma drugačne, a kljub temu gora pozimi ne gre podcenjevati,« pove Marjan Zidarič, ki na Kredarici kot meteorološki opazovalec dela štiri leta. Prej je to delo opravljal na Lisci in ga še dobre pol leta loči od zasluženega pokoja, dopolnil bo namreč štirideset let delovne dobe.
Marjan nas je pričakal s toplim čajem, ki je še kako prijal, saj je bila zunaj temperatura –12 °C, z vetrom, ki je pihal 70 kilometrov na uro, pa je bil občutek mraza –25 °C. Velik lonec čaja je vedno pripravljen, z njim pa prijazni meteorologi pričakajo vsakega planinca ali turnega smučarja, ki se pri njih lahko tudi malo pogreje.
Poleg meteorološkega opazovalca Agencije RS za okolje od novembra 2005 na Kredarici dežurata tudi dva meteorološka opazovalca Slovenske vojske. Ekipa ostane deset dni, enajsti pa je namenjen menjavi. Če so vremenske razmere slabe, se izmena lahko podaljša, tako je Franc Mežan na Kredarici bival tudi že 23 dni skupaj.
Meteorološke naprave so od koče oddaljene nekaj deset metrov in merijo temperaturo, tlak in njegovo spremembo v treh urah, moč vetra, debelino snežne odeje in vlago v zraku. Poleg tega opazujejo obliko in vrsto oblakov, največjo vidljivost v kilometrih, razne pojave na tleh in plazovitost snežne odeje. Zadnjih nekaj let zbirajo tudi vzorce padavin, na ARSO pa nato izmerijo količino vodika in kisika v vodi.
Naloge opazovalcev
Naloga dežurne ekipe je, da podatke spremlja od 4. do 21. ure, in sicer vsako uro. Sicer pa preverjajo tudi delovanje avtomatske meteorološke postaje, ki jih ta vsake pol ure pošilja v zbirni center ARSO v Ljubljano. Sicer pa tudi ročno odčitane podatke zapišejo v dnevnik in poročilo pošljejo v Ljubljano, od koder gredo podatki na radijske in televizijske postaje, teletekst in internet.
Meteorološki opazovalci živijo v skromnih prostorih, kjer je priročna pisarna, kuhinja in spalnica z dvema ležiščema. Poleg odčitavanja meteoroloških podatkov morajo skrbeti tudi za oskrbo z električno energijo, pitno vodo in seveda čisto običajno gospodinjstvo. Zidarič nam zaupa, da jim pripada določena vsota, ki je namenjena za njihovo prehrano, kaj pa bo posameznik jedel, si izbere sam, a v okviru finančnih možnosti, ki so jim na voljo. Ekipa vremenarjev na Kredarici je v veliko pomoč tudi planincem. Marjan je povedal, da se, če je prost (opazovalca namreč delata vsak en dan), rad s kom, ki ga prosi, povzpne do Aljaževega stolpa.
»Če želiš delati na Kredarici, moraš imeti rad gore in tudi svoje delo. Ni preveč prijetno, ko se moraš sredi noči odpraviti do meteorološke postaje v temi, burji, po poledeneli snežni poti. Je tudi nevarno,« poudari Franc Mežan. »Planinci pogosto kličejo in sprašujejo za razmere. Četudi telefon zvoni sredi noči, se oglasim in razumem vse, ki se pozanimajo o razmerah, preden se podajo v gore,« doda Marjan Zidarič.
Vsestranski in predani
Sicer pa sodelujejo tudi z gorskimi reševalci. Velikokrat prav oni pokličejo na pomoč in pomagajo koordinirati reševanje. V koči imajo tudi defibrilator, napravo za oživljanje ob zastoju srca. Vsi meteorološki opazovalci so opravili izobraževanje in so ga že nekajkrat uporabili. »Večinoma uspešno, smo pa že imeli tudi smrtni primer, ko ni bilo več pomoči.«
Posebno izkušnjo ima Franc Mežan, ki s Kredarice vidi svojo družinsko hišo in hišo svojih staršev. »Bilo je februarja, kakšne dve leti nazaj. Pri nas se je oglasil mlad fant in povedal, da se odpravlja na Triglav. Razmere so bile ugodne, bil je izkušen in dobro opremljen. Kar dolgo ga ni bilo nazaj, zato sem že pomislil, da se je odpravil proti dolini. Ko pa sem šel odčitat podatke, sem videl nekoga pod steno, ki je vstal, pa spet padel ter obležal. Takoj sem vedel, da je nekaj narobe, zato sem poklical na pomoč gorske reševalce. Fant je omahnil čez steno in padel več kot 200 metrov v globino. In ne boste verjeli, ostal je živ in niti ni imel hudih poškodb. Če ga ne bi opazil, bi najbrž podlegel zaradi podhladitve. Najbolj pa sem bil vesel, ko se je čez mesec dni peš vrnil na Kredarico in se nam prišel zahvalit za pomoč. Res je imel srečo in prav je tako.« Možje, ki delajo na Kredarici, so vsestranski, iznajdljivi in predani svojemu delu. Te lastnosti pridejo do izraza, ko so vremenske razmere najslabše in so odvisni sami od sebe, so poudarili v Slovenski vojski.
