A ker se je zadnje čase pojavilo kar nekaj takšnih in drugačnih zgodb o Ani Karneža, smo preverili, ali te govorico držijo.
Ana, dolgo je minilo, odkar smo te zadnjič videli na malih zaslonih. Kaj si počela zadnje čase?
Ana o tem, katere pesmi najraje izvaja
Ne želim se prehitro zabetonirati v kalup določene zvrsti, saj rada raziskujem sama sebe skozi različne pesmi, ki pripadajo različnim zvrstem, pri tem pa preizkušam različne kvalitete svojega glasu. Opažam pa, da mi soul, blues, šansoni in tako imenovani evergreeni svetovne in slovenske glasbe zelo ustrezajo. Najbolj pa se me dotaknejo pripovedne, »težke« pesmi z melodijo, ki podpira vsako odpeto besedo …
Res je, da se ne pojavljam toliko v slovenskem medijskem prostoru, a trenutno imam druge prioritete. Nekaj časa nazaj sem ponavljala srednješolsko matematiko, obiskovala prijatelje in sorodnike ter se v vseh pogledih pripravljala na študij v tujini.
Torej drži informacija, da odhajaš na študij v tujino?
Tako je, s koncem avgusta se je začel študij na univerzi NYU v Abu Dabiju.
Se boš potemtakem še kdaj vrnila v Slovenijo?
V Slovenijo se bom gotovo vračala in petje me bo skozi življenje gotovo spremljalo – v kakšni meri, obliki in razsežnosti bo petje del mojega življenja, pa je za zdaj tudi zame uganka. Trenutno se mi je ponudila neverjetna akademska priložnost, ki jo nameravam karseda najbolje izkoristiti. Kam me bo pot ponesla po koncu študija? Pustimo času in izkušnjam, da izoblikujejo primerno nadaljevanje zgodbe.
Sodelovala si v tretji sezoni Slovenija ima talent. Letos je na vrsti že kar šesta sezona. Kako gledaš na ta šov danes?
Oddaja je v mojih očeh še vedno dobra izkušnja in odskočna deska. Izstopajoče talente čaka pet minut slave, ki pa hitro zbledi, če posameznik ne vloži potrebnega truda in ne spozna pravih ljudi. Kljub temu je meni osebno oddaja prinesla samozavest in kar nekaj priložnosti, ki jih sicer verjetno ne bi dobila, a nič ni prišlo popolnoma samo od sebe. Čas talentov je bil vznemirjajoč, zanimiv … Vendarle sem stopila na drugo stran ekrana in zadeve izkusila iz druge perspektive. Ravno zato danes več oddaje ne morem gledati popolnoma enako kot pred svojim nastopom na Talentih … Zdaj vedno razmišljam o tisti drugi, nevidni perspektivi.
Leto kasneje, 2014, si na Popevki predstavila svojo skladbo Pomlad vedno pride. Kakšni so spomini na ta festival in vse, kar je bilo povezano z njim?
Ker nimam vsak dan priložnosti peti ob spremljavi simfonikov ter big banda, je bil občutek na odru poseben, vznemirjujoč … težko ga opišem. Vem samo, da sem po odhodu z odra dobila solzne oči, toliko me je sam nastop prevzel, res sem se predala toku tistega večera, zato ga hranim v zelo lepem spominu. Spomnim se tudi, da je bilo tisti večer zelo mrzlo, a me je adrenalin kljub čipkasti obleki lepo pogrel. Zaradi festivala je izšla tudi pesem Pomlad vedno pride, na katero sem ponosna in jo zmeraj rada pojem.
Na glasovanju te je Darja Švajger prehitela za pičlih 532 glasov. Nehvaležno drugo mesto?
Zagotovo bi raje bila prvouvrščena in ob drugem mestu sem čutila rahlo razočaranje. A tako je vedno, ko si zelo blizu »zmagi«. Konec koncev pa sem hvaležna že za to, da sem sodelovala na festivalu in bila del te zgodbe, pa naj bo to resnica ali le tolažba.
Po talentih in popevki si začela veliko nastopati. Katerih nastopov se najraje spominjaš?
Ana Karneža
"Emocije so zame izjemnega pomena pri interpretaciji, brez občutka pa je odpeta pesem zame nesmiselna, celo nerodno mi je peti, ko v pesem ne verjamem."
Nekaj nastopov je, ki zaradi ambienta, namena ali same glasbe enostavno izstopajo in se jih spominjam z nasmeškom na obrazu. Gotovo eden izmed bolj posebnih, zanimivih je nastop na festivalu La Vie En Rose v Gallusovi dvorani leta 2014. Moja podoba je spominjala na Frana Miličinskega Ježka, ki mu je bil takratni festival posvečen. Pela sem prelepo skladbo Preprosta ljubezen, med katero sem sedela na zibelki dva metra nad tlemi … Lepa, celostna izkušnja. Nastopala sem marsikje, na različnih prireditvah in priložnostih … A najraje se spominjam svojih koncertov z akustično zasedbo. Pri koncertih gre za celostni projekt, kjer je končni izdelek v večini odvisen od moje zagnanosti.
Želela si nastopiti tudi na Emi. Je želja še goreča?
V preteklosti sem si zelo želela nastopiti na Emi, zato sem se tudi prijavila na razpis, vendar očitno nisem bila dobra izbira. Želja več ni tako goreča, ker se zdaj posvečam drugim stvarem in trenutno niti nimam časa, da bi se ukvarjala s tem … Morda v prihodnosti s pravo pesmijo.
In za konec ne moremo mimo vprašanja, ali si želiš kariere zunaj meja Slovenije? Kakšni so tvoji načrti glede študija v Abu Dabiju?
Trenutno ne nameravam študirati v glasbeni smeri, vendar mi program univerze NYU omogoča, da lahko izberem, katerekoli predmete želim, in si sama ustvarim urnik, zato bom verjetno izbrala tudi kak glasbeni predmet. Za svoj »major« oziroma področje, iz katerega bom diplomirala, se moram dokončno odločiti komaj ob koncu drugega letnika, zato še nisem prepričana, kam me bo zaneslo. Od štirih let v Abu Dabiju pa pričakujem predvsem izjemna doživetja, nova spoznanja in poznanstva, samoodkrivanje in dobro podlago za sledečo poklicno kariero. Da pa odgovorim na prvotno vprašanje – da, želim si poklicne kariere v tujini.
