Od kod črpate energijo?
Iz ljubezni do življenja. Iz ponižnega veselja, da sem sem del tega čudeža.
Se vam zdi kaj hecno, da ste en dan zvezda televizije, naslednji dan pa že pulite plevel ali pospravljate kakce svojih domačih živali?
Meni se ne zdi čudno, zame je to normalno. Se vam zdi hecno? Ste mislili, da zvezde s televizije samo lebdijo? Saj tudi zvezde z neba padajo, pa veliko dela imajo tam gor; se spomnite Zvezdice Zaspanke? Ko pulim plevel, o marsičem premišljujem, tam v naravi, v fizičnem delu dobim marsikatero idejo in tudi zavezanost, trdo priklenjenost na zemljo.
Kaj je danes prioriteta v vašem življenju?
Prvič v življenju sem to jaz! Prvič se v resnici slišim, pa še vedno ne vem, kaj si zares želim … Nisem navajena, torej bom o prioritetah odgovarjala naslednje leto. Sicer pa to, da sem postavila sebe na prvo mesto, ne pomeni sebičnosti, temveč da delam inventuro v sebi, premagujem vsa sovraštva, vse zamere, vse travme … Spravljam se v red.
Kdaj ste najbolj zadovoljni?
Najbolj sem zadovoljna, kadar mi uspe, da v določeni situaciji prav reagiram, da ne poškodujem sebe in drugega. V življenju sem naredila veliko kompromisov in pristajala na odnose, ki so me boleli in nažirali. Vedno sem na koncu prst usmerila vase, da sem jaz kriva, da jaz nisem dovolj dobra. In sem pričakovala, da mi bodo drugi, ko bodo zadovoljni z mano, prinesli srečo. Zato sem najbolj zadovoljna, ko mi uspe živeti v trenutku, ko sem zadovoljna s sabo, takšna, kot sem, in ko v resnici ne potrebujem ne okoliščin ne človeka, da bi mi rekel, da živim prav.
Kaj vas spravlja v slabo voljo?
Vse manj stvari, vse manjkrat sem slabe volje. Če na situacijo ne morem vplivati, potem se ne žrem več, ne spreminjam več drugih. Pravkar sem prebrala avtobiografijo velikega igralca Bekima Fehmiua Blistavo i strašno. To je izjemna življenjska zgodba, odprl mi je vrata v albansko zgodovino, spet sem se spomnila na ponos, na visoke igralske standarde dela … Ko pa sem zaprla knjigo, sem še ves teden nosila v sebi grenak občutek, da je življenje tako kruto in krivično. Mogoče sem bila celo slabe volje. Ker se zgodovina zaradi človeške neumnosti tako ponavlja. Ja, človeška neumnost in kratkovidnost me spravljata v slabo voljo. In to, da nam je mar samo za svoje riti!
Ste ponosni, ko se ozrete na vse, kar ste ustvarili?
Pr'mojduš, da sem! Ponosna sem sem na svoje delo, da sem dovolj pogumna, da sem zvesta sebi, da v življenju, kljub napakam, nisem delala slabega in da sem z vsem srcem poskušala delati dobro temu svetu.
Kako spite?
Premalo! Spim strastno, haha, rada … Zaspim tudi stoje, če ni druge možnosti. Zadnje čase si pomagam z meditacijo, ki me okrepi in osveži v pol ure, kadar premalo spim. Mnogo juter sem prespala in se trudila, da bi spremenila svoje nočne navade, zdaj pa živim v svojem ritmu brez slabe vesti, nič mi ne more škoditi, če sem zadovoljna s svojim življenjem in če ne nosim slabe vesti še v posteljo.
Ali zdaj kaj dalj poležavate zjutraj, ko nimate več jutranjih nastopov?
Neee. Sicer sem v obdobju, ko sem delala Dobro jutro, morala samo enkrat na teden vstati okrog 6.30, kar je bilo zame res sredi noči, a sem se že takrat veselila juter, ki imajo poseben čar. Običajno vstajam ob 8. uri in kar hitim (čeprav naglico vse teže prenašam), da naredim svoje tibetančke, popijem kavico … Zjutraj čas ni moj zaveznik, tako hitro leti. Ko je sezona, hodim spat ob 2. uri ponoči, zato zjutraj težko vstajam. Ko pa so počitnice, ko ne delam ob večerih in se mi nikamor ne mudi, moja jutra postanejo moji najsrečnejši trenutki. Bosa grem na vrt po jutranji rosi, naberem kaj zdravega za zajtrk, grem do svojih kur po jajca … Za poležavanje pa res nimam časa, to počnem edino na morju.
Kako ste se nazadnje razvajali?
Na morju, na Ižu. S tremi prijateljicami smo najele apartma in obiskovale predavanja Marjana Ogorevca. Oh, to je bil užitek, res sem uživala v vsakem trenutku.
