Odkar ima družino, se je njegovo življenje precej spremenilo. Zamenjale so se vrednote, pogledi na življenje, odgovornost in razporeditev časa. Starševstvo vpliva na vse vidike življenja. Ko pride družina, človek nima več časa le zase, ampak se stvari korenito spremenijo. Pri športnikih Primoževega kova je to še toliko očitneje, saj je pogosto dolgo odsoten. »Tekmovanja in treningi mi določajo precej strog urnik, imam pa srečo, da ima žena zaradi družinskih poslov možnost, da se mi z družino tudi za dlje časa pridruži v moji pripravljalni bazi v Medulinu, kjer največ treniram. Se pa držim pravila, da se takrat, ko sem doma, popolnoma izklopim. Ni naglice, ni hitenja, na uro gledamo le takrat in pri stvareh, kjer je pač treba. Sem človek, ki ceni mir in družinske vrednote, hektičnost in direndaj velikih mest pa mi ne ustrezata.« Primož se z družino sicer le redko pojavlja v medijih. »Otrokoma bi bil rad predvsem oče, ne obraz iz medijev,« pravi.
Šport kot življenje
Glede na Primoževo športno udejstvovanje ni čudno, da tudi zasebno živijo aktivno. Vsa družina sodeluje pri Primoževem tradicionalnem vsakoletnem teku po mestu in okolici v sklopu festivala Brežice, moje mesto. Letos je prvič sodeloval tudi sin Maks, ki se je teka udeležil kar v vozičku! »Gre za zdrav način življenja in koristno preživljanje prostega časa. Z ženo nočeva nikogar siliti v šport, če pa se bo kateri od otrok odločil zanj, bo to njegova odločitev. Kot oče bom zagotovo pomagal, pa tudi kot trener, a le , če bo otrok znal ločevati med tem, kaj se dogaja na treningu in kaj med domačimi stenami.«
Maria Rosa in Maks sta si precej različna po značaju. Deklica je zelo živahna, fantič pa precej bolj umirjen in previden. Primož se večkrat zaloti, kako razmišlja in primerja vzgojo prvorojenke in sina. »Res je, da si pri prvem otroku še zelen in imaš pri drugem glede marsičesa že zaradi izkušenj veliko prednosti. Marsikatera metoda pa prav zaradi različnih karakterjev otrok ne deluje vedno pri obeh enako. Vendar je tudi to ena od stvari, ki dela izkušnjo starševstva tako zanimivo in neprecenljivo.«
Otroštvo pustiti otrokom
Primož o sebi meni, da se je za starševstvo odločil pravi čas, torej ko je bil že zrel človek in so bili za otroke izpolnjeni vsi potrebni pogoji. »Otroke morajo imeti mladi, a zreli ljudje. Danes se ta meja čedalje bolj pomika navzgor. Toda pomembne življenjske prelomnice se zamikajo povsod, ne le na družinskem področju, tudi pri šolanju, v karieri. Šolanje traja dlje, več časa je potrebnega, da se dobi zaposlitev in pomembne delovne izkušnje. Vedno pa zagovarjam, da otrok mora biti otrok. Imel sem krasno otroštvo in podobno želim omogočiti tudi svojim potomcem. Pomembne stvari se je mogoče naučiti tudi skozi igro, otrokom je torej treba pustiti in dovoliti otroštvo,« še razkrije svoja razmišljanja o družini.
