Osovraženi, prepovedani in preganjani! To je en način, kako jih opisati. Po drugi strani pa jih lahko opišemo kot eno najbolj priznanih in vplivnih slovenskih skupin. Ne nazadnje so se po njih zgledovale svetovne zvezde, kot so Samael, Nine Inch Nails, tudi Rammstein. Med drugim imajo študije Laibachov na prestižnih univerzah. A tudi to samo površinsko opiše »Trboveljčane«. So pravzaprav neustavljiva sila, ki ji politični sistemi, trendi, pa vrzimo notri še recimo recesijo, preprosto ne morejo do živega. Seveda so že od vsega začetka precej več kot le glasbena skupina, so ideologija in ustanova, ki deluje z neverjetno močjo, in čeprav so nastali »daljnega« leta 1980, jim sapa niti po naključju še ni pošla. To so dokazali tudi na koncertu v Škofji Loki, kjer so v glavnem predstavili najnovejši album Spectre. Kako opisati njihov nastop? Da, odigrali so celoten album, na koncu so dodali še Tanz mit Laibach in še nekaj starejših komadov, ampak to ne pove prav dosti.
Socializem mora biti dovolj pogumen, da ostane »barbarski«.
Navsezadnje jih je že samo v glasbenem smislu izjemno težko uvrstiti. Še najbolj jim morda ustreza besedica anarhija. Koncert Laibachov je potovanje globoko v kaos, je predstavitev njihove ideje, ki jo sicer mora poslušalec poiskati sam, hkrati pa ga prisili v lastno razmišljanje. No, bistven je tudi njihov veliki odpor do konformizma. Praktično se nima smisla truditi opisati koncerta, to je pač preprosto treba doživeti v živo. Prav tako kot glasba je namreč pomembna videoprojekcija, ki je izdelana do potankosti in dopolnjuje zgodbo posamezne pesmi. Pri mnogih skupinah lahko projekcija deluje moteče, še posebej če nima pravega smisla in je tam samo zato, da pač zapolni neko praznino. Pri njih pa je ta skrbno izdelana, in ker nastopajoči nimajo praktično nobene komunikacije z občinstvom, so le del večje celote, projekcija da gledalcu ali poslušalcu točno to, kar je potrebno – delček celotne slike.
