Tako je Tereza tri dni pred koncertom šla na maršalov grob, kjer se je tudi razjokala. »Nenavaden občutek je, da je pod marmorno ploščo človek, ki me je imel zelo rad. Tito me je vedno najprej vprašal, kaj je novega v Parizu, potem pa sva se pogovarjala o vsem mogočem. Rad je pripovedoval anekdote, jaz pa sem mu vedno zapela O, nono,« se spominja pevka, ki obžaluje, da je Jovanka v slabem zdravstvenem stanju. »Rada bi jo objela in ji rekla kaj lepega. Prelepa dama. Vedno se je smejala in nikoli ni bila prepotentna,« se spominja Tereza, ki je pred kratkim zaključila s pisanjem avtobiografije, v kateri bodo gotovo tudi zgodbe o Titu. Zdaj mora zbrati še fotografije, tako da bo knjiga očitno kmalu izšla.
