Ko smo Roka srečali na eni izmed dobrodelnih prireditev v Ljubljani, je bil v družbi bergel: »Lahko bi hodil brez njih, a bi preveč obremenjeval kolena, saj imam poškodovana oba meniskusa.« Nos se je, kot kaže, zacelil, na padec pa še vedno spominja rdeča lisa na njegovem čelu. Preden je tako hudo padel, je vozil okoli 110 kilometrov na uro. »Pri takih hitrostih sem že padal, a se je vedno končalo brez posledic, tokrat pa sem z nosom udaril ob tla in ni mu bilo več pomoči,« je povedal športnik in se pošalil, da je znanima kaskaderjema, svoji ženi Tjaši in tastu Roku Cvetku, zdaj pokazal, kako predani so svojemu delu »pravi« kaskaderji. 
Kdo je pravi kaskader v družini?
Iz Sočija, se je razgovoril, še vedno ni uradnega poročila o tem, zakaj po njegovem padcu tako dolgo ni bilo zdravniške pomoči. Če bi bile poškodbe hujše, bi se vse skupaj lahko končalo tudi tragično, tako pa je »le« končal letošnjo sezono. Zdaj obiskuje terapije in upa, da bo njegovo zdravstveno stanje do poletja primerno za kondicijske priprave, ki so celo napornejše od treningov na snegu. »Je pa tega, da sem zdaj veliko doma, zelo vesel sinček Oskar, ki šteje dve leti in že prav veselo čeblja,« je razkril Rok in nadaljeval, da občuduje športnike, ki trenirajo in ob tem še študirajo. »Meni to ni uspelo in mislim, da ne bom diplomiral, dokler se bom ukvarjal s športom. Poskusil sem hoditi na fakulteto, a neuspešno, zato ostajam pri izobrazbi ekonomskega tehnika.« Študij bo tako moral še malo počakati, saj prijazni in vedno nasmejani Rok zaradi nesrečnega padca nikakor ni vrgel puške v koruzo: »Pridno bom treniral in se pripravljal na olimpijske igre v Koreji leta 2018.« To je pravi športni duh pravega kaskaderja v družini Perko!
