Odločilen je bil hud padec na treningu smuka na Petelinjem grebenu v Kitzbühlu, čeprav je odločitev zorela že dlje časa, vse od poškodbe kolena na smuku v Beaver Creeku na začetku lanske sezone.
Odločitev je sporočil na novinarski konferenci na sedežu Smučarske zveze Slovenije v Ljubljani. V spremstvu reprezentančnih kolegov Roka Perka, Andreja Šporna in Klemena Kosija. Novinarske konference so se udeležili tudi člani družine, trenerji, strokovno vodstvo zveze.
"Številka 36 je bila moja zadnja številka, ki sem jo oblekel. Prišel je čas za slovo od športa, ki mi je veliko dal. Odločitev ni bila lahka. Že letos se je bilo težko vrniti in se 'metati' na glavo. Sledilo je obdobje brez pravih rezultatov. V Wengnu sem dobil novo znamenje, 'zataknilo' se mi je koleno. Vseeno sem nastopil. Tudi na tekmi sem skorajda padel. Ženi sem dejal, da se bom odločil po Kitzbühlu. No, Kitzbühel se je odločil namesto mene. Če bi bil zdrav, bi vztrajal. A ko ne čutiš pravega prepričanja in zaupanja vase, je treba nehati. Zadovoljen sem s kariero. Vselej sem dajal maksimum. Včasih morda celo preveč. Jaz in ekipa smo delali čudeže. Imel sem privilegij, da sem se lahko ukvarjal s tem športom in delal, kar me je veselilo. Večina ljudi sanja o takšnem življenju. Imel sem to priložnost. Imel sem tudi to srečo, da sem imel ob sebi prave ljudi, ki so me podpirali," je z glasom, ki je izdajal težo odločitve, dejal 34-letni Tržičan.
Jerman je največjo smučarsko zgodbo pisal v smuku, kraljevi disciplini alpskega smučanja. Za vselej bo zapisan kot prvi slovenski zmagovalec smukaške preizkušnje svetovnega pokala. Zmagal je za mnogo udeležence belega cirkusa najtežjem smuku v Bormiu, njegov je bil tudi smuk v Garmischu. Med največjimi uspehi pa je vpisal tudi tri uvrstitve med najboljše tri. Kot zadnji nastop bo v statistiki zapisan smuk v Wengnu 19. januarja letos.