Toda kljub temu vseh vendarle ne gre metati v isti koš, še kako je pač pomembno, kako zahtevna je dejansko poškodba, konec koncev pa tudi to, kdaj se zgodi. Če si nepomemben igralec iz druge azerbajdžanske lige sredi poletja zlomi palec na nogi, se s tem ne bo obremenjeval praktično nihče (no, morda nesrečneževa mama...), ko odpove koleno Radamela Falcaa, in za nameček še nekaj mesecev pred svetovnim prvenstvom, pa je to katastrofa. Oziroma čisto prava nacionalna tragedija. Za Kolumbijce, seveda.
Da bo svetovno prvenstvo brez omenjenega nogometaša dejansko zelo osiromašeno, ni dvoma. Kakor drži, da bodo zaradi tega možnosti Kolumbije občutno manjše. Slednja ima sicer sila všečno zasedbo, Falcao ni edini omembe vreden nogometaš, je pa njena dodana vrednost.
Je njen vodja, njen zaščitni znak, je njeno najbolj uničujoče orožje. Je tudi drugi najuspešnejši kolumbijski reprezentančni strelec vseh časov, le še pet golov potrebuje in ujel bo Arnolda Iguarana. Kolumbija je kar šestnajst let neuspešno naskakovala nastop na svetovnem prvenstvu, ko je prišel Falcao, ji je končno spet uspelo.
Kot drugi najboljši reprezentanci v južnoameriških kvalifikacijah! Ob tem je zabila 27 golov na 16 tekmah, Falcao jih je prispeval kar devet. Več sta jih dosegla le Luis Suarez in Lionel Messi. Nič čudnega torej, da se Kolumbijci še kako veselijo turnirja v Braziliji. No, popravek: so se veselili. Po koncu obračuna francoskega pokala med praktično neznanim klubom Monts d'Or Azergues Foot in prestižnim Monacom je državo z dobrimi 47 milijoni prebivalcev zajel predvsem obup. Nekateri so celo točili solze!
Ko so svojega junaka videli na tleh, ko so na obrazu mogočnega tigra (njegov vzdevek je El Tigre) videli bolečino, so se številni zlomili skupaj z njim. In ko so ga z nosili odnesli z zelenice, je milijonom zaledenela kri v žilah. Vrag je odnesel šalo, poškodovali so Falcaa! Kolumbijska zveza je hipoma prižgala alarm, reprezentančni zdravnik je nemudoma sedel na letalo in odpotoval v Francijo, medtem so se že tiskali časniki z mastnimi naslovi: Falcao poškodovan, Kolumbiji grozi nacionalna tragedija... In dan kasneje je vse skupaj postalo še toliko huje: pregled na Portugalskem je potrdil zle slutnje, Falcao si je strgal vezi, počival bo vsaj šest, morda celo osem mesecev.
Življenje brez smisla
V tej zgodbi brez zasuka v absurdnost ne gre. Falcao se je pač poškodoval na tekmi, na kateri po vseh pravilih nogometne logike sploh ne bi smel igrati. Monaco ga v kraju Chasselay, ki se nahaja 25 minut vožnje iz Lyona, ni potreboval, četrtoligaš je bil premagljiv tudi brez Falcaa. Toda trener bogatega kluba iz kneževine Claudio Ranieri se je pač odločil drugače. Zakaj? Kdo ve.
Morda v znak spoštovanja do nasprotnika, morda za to, da bi lahko tudi gledalci na stadionu, ki nosi ime po nekdanjem nogometašu Monaca Ludovicu Giulyju, uživali v znanju, ki ga premore Falcao. Morda za to, da bi si slednji nekoliko okrepil samozavest, potem ko mu v zadnjem času ni šlo vse po načrtih. Ranieri bi ga seveda zlahka spočil, v kadru ima več kot 30 nogometašev, številni hrepenijo po priložnosti za dokazovanje.
Da se Italijan danes tolče po glavi, ne dvomimo. Falcao je že res prispeval enega od treh golov za svoj klub, toda kaj, ko je tik pred koncem polčasa Soner Ertek nanj startal tako nesrečno, da mu je poškodoval koleno. Neverjetno je tudi to, da je bila akcija ob posredovanju branilca že prekinjena zaradi prepovedanega položaja. Toda Falcao se ni ustavil, Ertek se mu je vrgel pod noge in... In zgodilo se je, kar se je. »Moje življenje ne bo imelo smisla, če se bo izkazalo, da sem ga težje poškodoval,« je bil Ertek po tekmi na robu čustvenega zloma, le s težavo je zadrževal solze.
Logično, nogomet je zanj zgolj hobi, je čisto pravi amater, ki si kruh služi kot magister geografije na univerzi v Lyonu! Daleč od tega, da bi šlo za grobijana, ki bi bil plačan za to, da bi na tekmah po nogah tolkel največje zvezdnike nasprotnikov. »Res nisem imel slabih namenov, zgodilo se je v boju za žogo. Vse se je odvijalo tako hitro, težko opišem akcijo, v glavi se mi vrti na tisoče filmov. Posnetka pa si preprosto ne upam pogledati! Res držim pesti, da ni s Falcaom nič hujšega. Ne bom si oprostil, če ga ne bo na svetovnem prvenstvu,« je zmajeval z glavo nesrečni branilec, ko še ni vedel, da bodo njegove prošnje, naj bo s Falcaom vse v najlepšem redu, dan kasneje povsem zaman. In Ertek je hipoma postal kolumbijski sovražnik številka ena. »Fantu že grozijo, prejeli smo nemalo pisem z vsebino, ki je ne bom ponovil. A s tem se ne mislimo ukvarjati, čim hitreje želimo pozabiti na vse skupaj,« pravi predsednik četrtoligaša Jocelyn Fontanel in dodaja: »Ertek je pošten, dober človek, nikdar ne bi nikogar namerno poškodoval. Mislim, da je bil v desetih letih svoje nogometne kariere izključen le trikrat. Kot branilec. To pove dovolj o tem, da ni umazan nogometaš.«
Falcao ni edini
Kot rečeno, vsaka poškodba je boleča izkušnja zase, a v sezoni svetovnega prvenstva so takšni dogodki, kakršnemu smo bili v sredo priča v Franciji, seveda še toliko bolj neprijetni. Falcao ob tem ni edini, ki se je že moral dokončno posloviti od nastopa v Braziliji. Eden takšnih je Theo Walcott, nogometaš Arsenala in reprezentant Anglije, ki se bo zaradi strganih kolenski vezi na zelenice vrnil šele v naslednji sezoni. Resno vprašljiv je tudi nemški reprezentant Sami Khedira iz Reala, ki bije bitko s časom.
Nekoliko bolje kaže Samirju Nasriju (Manchester City, Francija) in Giuseppeju Rossiju (Fiorentina, Italija), nesreča je recimo udarila tudi v taboru Avstralije. Robbie Kruse ni ne Falcao ne Walcott, je pa fant, ki so ga Avstralci v letu 2013 izbrali za najboljšega nogometaša v državi. In ko si je nogometaš Bayerja iz Leverkusna poškodoval koleno, ki je tako ali tako skupni imenovalec vseh takšnih zgodb, so se »tam spodaj« številni prijeli za glavo. Za SP je pač skorajda izgubljen. Nogomet je žal igra, med katero redno prihaja do poškodb, kljub vsemu pa si lahko le želimo, da do poletja nihče več ne bo podoživel usode zgoraj omenjenih. Svetovno prvenstvo bo že tako ali tako osiromašeno zaradi številnih, ki so jih zaustavile kvalifikacije, naj bi torej vsaj poškodovanih kar najmanj.
