V dobrem stanju je le tretjina površinskih voda, Evropa pa pri izboljšanju razmer zaostaja za zastavljenimi cilji, je danes opozorila Evropska agencija za okolje (EEA). "Stanje evropskih voda ni dobro. Naše vode se soočajo z vrsto izzivov, ki ogrožajo vodno varnost Evrope," je objavo pospremila izvršna direktorica EEA Leena Ylä-Mononen.
Dobro kemijsko stanje pri 77 odstotkih
Dobro ali visoko ocenjeno ekološko stanje, ki je merilo zdravja vodnega ekosistema, je doseglo le 27 odstotkov evropskih površinskih vodnih teles, je na spletni strani objavila EEA. Dobro kemijsko stanje v obdobju 2015-2021 je medtem, glede na podatke, ki so jih posredovale države članice EU, doseglo zgolj 29 odstotkov površinskih voda.
Boljše rezultate so dosegle evropske podzemne vode, ki so vir večine pitne vode na celini. Med njimi jih je imelo dobro kemijsko stanje 77 odstotkov. Dobro kemijsko stanje pomeni, da voda ni prekomerno onesnažena s kemičnimi proizvodi in strupenimi snovmi, kot so kemične snovi PFAS in mikroplastika.
Stanje površinskih voda ogrožata onesnaženost zraka, ki je med drugim posledica kurjenja premoga in izpustov iz avtomobilov, ter kmetijska industrija, katere odpadki onesnažujejo tla, so navedli v organizaciji. V poročilu so zapisali še, da mora evropsko kmetijstvo povečati uporabo bolj trajnostnih ekoloških in agroekoloških praks, spremeniti pa bo treba tudi prehranjevalne navade.
Evropska agencija za okolje je analizirala 120.000 površinskih vodnih teles in 3,8 milijona kvadratnih kilometrov površin podzemnih vodnih teles v 19 državah EU in na Norveškem. Države članice EEA je ob tem pozvala, naj do leta 2030 prepolovijo uporabo pesticidov.
Obetajo se še hujše poplave
"Podvojiti moramo naša prizadevanja, da bodo naši dragocene reke, jezera, obalne vode in druga vodna telesa znova v dobrem stanju," je dejala Ylä-Mononen in dodala, da je treba narediti vse, da bo ta bistveni vir odporen in varen tudi za prihodnje generacije. Poleg pomanjkanja vode bo Evropa zaradi spreminjanja vremenskih vzorcev izpostavljena še hujšim poplavam. V nekaj mesecih lanskega leta smo bili priča hudim poplavam, ki so terjale tudi smrtne žrtve, v Italiji, na Norveškem in v Sloveniji, so spomnili na agenciji.
Cenovno in trajnostno obvladovanje pomanjkanja vode in tveganja poplav bo vse bolj pomembno po celi Evropi. "Vlade morajo med prioritete uvrstiti zmanjšanje porabe vode in obnovitve ekosistemov," so poudarili.
