Vest o tragični smrti nekaj tednov starega dojenčka, ki je zbolel za oslovskim kašljem, zelo nalezljivo bakterijsko okužbo dihal, je po poročanju avstrijskih medijev včeraj potrdila vodja oddelka za zdravje v Gradcu Eva Winter.
Kot so zapisali na spletišču Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), je oslovski kašelj »zelo nalezljiva bolezen dihal, ki jo povzroča bakterija Bordetella pertussis, ki se nahaja v ustih, nosu in žrelu. Otroci, ki zbolijo za oslovskim kašljem, imajo lahko epizode kašlja, ki trajajo od štiri do osem tednov. Bolezen najbolj ogroža dojenčke do šestega meseca starosti, pa tudi majhne otroke. Pri otrocih so značilni napadi suhega, dražečega kašlja, ki včasih spominja na oslovsko riganje in med katerim bolnik težko vdihne ter hlasta za zrakom, pordi ali pomodri.«
Kot čivkajo že ptički na veji, je ključ pri zaščiti pred oslovskim kašljem seveda cepljenje, precepljenost pa tako kot v primeru drugih bolezni tudi pri oslovskemu kašlju vztrajno pada. Neposredna zaščita novorojenčka s cepljenjem ni mogoča, saj se otrok ne sme cepiti pred tretjim mesecem starosti. Zato lahko svojega otroka v prvih tednih življenja posredno zaščiti mama, ki se mora cepiti v času nosečnosti. Cepljenje nosečnic je priporočljivo čim prej po 24. tednu nosečnosti in sicer v vsaki nosečnosti, pojasnjujejo na NIJZ. Dodajajo, da je »cepljenje priporočljivo ne glede na to, ali je bila ženska cepljena že v preteklosti oziroma je oslovski kašelj celo prebolela.« Cepljenje proti oslovskemu kašlju je v Sloveniji brezplačno za vse nosečnice z urejenim obveznim zdravstvenim zavarovanjem.
Na NIJZ so sicer nedavno sporočili, da so v letu 2024 do 13. februarja prejeli 115 prijav primerov oslovskega kašlja. V letu 2023 pa je bilo skupaj prijavljenih 124 primerov. V zadnjih mesecih je po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) o povečanem številu prijav oslovskega kašlja poročalo tudi več evropskih držav.
