Na ministrstvu za obrambo so navedli, da se je na upravni organ znotraj ministrstva obrnilo več slovenskih podjetij in prosilo za informacije glede možnosti izvoza v Izrael, saj se je z eskalacijo spopadov v Gazi tam situacija močno zaostrila. Ministrstvo jim je pojasnilo, da bo "tako kot za Ukrajino tudi v tem primeru sledilo določbi 77. člena zakona o obrambi, in sicer 3. alineji 3. odstavka, ki pravi, da se izdaja izvoznega dovoljenja zavrne, če bi se pospeševalo ali omogočalo oborožene spopade v državi, ki je končni uporabnik vojaškega orožja ali opreme".
Po navedbah ministrstva je eno podjetje kljub temu podalo vlogo za izdajo izvoznega dovoljenja v Izrael. Upravni organ Mors je vlogo sprejel, jo obravnaval in za predhodno mnenje zaprosil medresorsko komisijo za nadzor prometa z vojaškim orožjem in opremo ter prenosa obrambnih proizvodov, ki je podala negativno mnenje. "Mnenje komisije je temeljilo pretežno na obstoju očitnega tveganja, da bi se vojaška tehnologija ali oprema, namenjena za izvoz, lahko uporabila za povzročitev hujših kršitev mednarodnega humanitarnega prava, kar je uradna oseba upoštevala pri upravnem odločanju in zato izdala zavrnilno odločbo," so še sporočili na Morsu.
Tednik Mladina je danes poročal, da naj bi zunanje ministrstvo (MZEZ) decembra zavrnilo izvoz orožja v Izrael. Kot so za STA pojasnili na zunanjem ministrstvu, odločitve o dovoljenjih sprejema obrambno ministrstvo ob posvetovanju z MZEZ. "V primeru vojaškega orožja in opreme odločitve o posameznih izvoznih dovoljenjih sprejema ministrstvo za obrambo, ki se pred tem posvetuje skozi posebno vladno komisijo za izvoz orožja in vojaške opreme s pristojnimi ministrstvi in vladnimi službami, tudi z MZEZ, ki poda zunanjepolitični nasvet," so navedli v Mladiki.
Iz javno dostopnih podatkov ministrstva za obrambo je sicer možno razbrati, da Slovenija v Izrael redno izvaža orožje. Zadnje dostopno poročilo iz leta 2022 kaže na to, da je država izdala osem dovoljenj za izvoz v Izrael v skupni vrednosti 217.358 evrov.
