Nemško gospodarstvo se je lani skrčilo za 0,3 odstotka. Strokovnjaki upad pripisujejo predvsem visokim stroškom energije in posledično šibkejšemu energetsko intenzivnemu proizvodnemu sektorju. V statistični igri številk lahko že manjša nihanja vplivajo na to, ali se država znajde v »minusu« ali ne.
Po raziskavi, ki so jo opravili v združenju nemške farmacevtske industrije, je precejšen vpliv na celoletni izkaz gospodarstva imel bolniški stalež prebivalstva. Če bi odšteli bolniški stalež, bi nemško gospodarstvo lani zraslo za pol odstotne točke. Če pa bi bile bolniške dolge v povprečju zadnjih desetih let, bi bilo gospodarstvo približno na ničli. En dela prost dan manj in že bi bili v plusu.
V letu 2023 je povprečna dolžina bolniškega staleža trajala kar 20 dni, kažejo ugotovitve te raziskave, kar je gospodarstvo stalo okoli 26 milijard evrov. Najpogostejše so bile okužbe dihal, bolezni kot sta covid in gripa, povečalo pa se je tudi število bolniških zaradi depresije.
