Čeprav se kakovost zraka izboljšuje, ti onesnaževalci ostajajo "največje okoljsko tveganje za zdravje ljudi v Evropi", še posebej v urbanih središčih.
Izpusti vseh ključnih onesnaževalcev v zraku se zmanjšujejo, a 96 odstotkov prebivalcev mest v EU ostaja izpostavljenih ravnem onesnaženja, ki presegajo s strani Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) priporočeno raven petih mikrogramov na kubični meter.
Leta 2005 mnogo huje
Zaradi izpostavljenosti drobnim trdnim delcem (PM2,5) je leta 2020 v uniji prezgodaj umrlo najmanj 238.000 ljudi, kar pa je 45-odstotni padec v primerjavi z letom 2005. Če se bo ta trend nadaljeval, bi EU po oceni EEA predvidoma lahko dosegla cilj 55-odstotnega zmanjšanja števila prezgodnjih smrti do leta 2030.
Obremenjenost z dušikovim dioksidom je medtem v EU v letu 2020 vodila v 49.000, izpostavljenost ozonu pa v 24.000 prezgodnjih smrti, še ugotavlja EEA.
Promet glavni krivec
Poleg prezgodnjih smrti onesnaženost zraka povzroča vrsto kroničnih bolezni in s tem močno obremenjuje evropske zdravstvene sisteme. Leta 2019 je bila na primer izpostavljenost delcem PM2,5 v 30 evropskih državah kriva za 175.702 leti, preživeti z invalidnostmi zaradi kroničnih obstruktivnih pljučnih bolezni.
Onesnaženost zraka škodi tudi biološki raznovrstnosti, kmetijski pridelavi in gozdovom ter povzroča veliko gospodarsko škodo, še dodaja agencija.
Za večji del škodljivih trdnih delcev v zraku je krivo ogrevanje zgradb s trdimi gorivi, pomembni viri teh delcev pa so tudi industrija, cestni promet in kmetijski sektor. Slednji je odgovoren tudi za 94 odstotkov emisij amoniaka in več kot polovico vseh emisij metana. Glavni vir dušikovih oksidov je medtem cestni promet.
