Razliko med številkama so pripisali predvsem poročanju o diskriminaciji na podlagi spola. O tej je namreč spregovorilo 1,6 milijona žensk in le 200.000 moških.
Iz raziskave o delovni sili EU-LFS, izpeljane v lanskem letu, je razvidno, da delež zaposlenih, ki občutijo diskriminacijo na delovnem mestu, niha glede na državo rojstva.
Najpogosteje diskriminacijo na delu tako med ženskami kot moškimi prijavljajo delavci, rojeni zunaj EU. Njihov delež med ženskami je 8,8-odstoten, med moškimi pa 7,7-odstoten. S 7,5 in 5,4 odstotka sledijo prijave žensk in moških, ki o rojeni v EU, a ne delajo v državi rojstva.
Boljše je stanje na delu v domačih državah. Delež žensk, ki se na delovnem mestu počutijo diskriminirane, je v domači državi 5,8-odstoten, delež moških pa 3,2-odstoten.
