Hrvaško je 22. marca leta 2020 ob 6.24 stresel potres z magnitudo 5,3 in žariščem sedem kilometrov severno od Zagreba. V potresu je umrla 15-letnica, 27 ljudi je bilo poškodovanih, med njimi 18 huje, povzročil je za več sto milijonov evrov škode. Tresenje tal je bilo čutiti tudi v Sloveniji.
V 24 urah po silovitem potresu je sledilo še vsaj 60 popotresnih sunkov, poškodovana so bila številna poslopja od stanovanjskih stavb do šol, vrtcev, bolnišnice ter političnih, kulturnih in znanstvenih ustanov.
Poškodovana je bil tudi zagrebška katedrala, med drugim se je porušil vrh južnega zvonika, ki je poškodoval tudi streho zagrebške nadškofije. Vrh severnega zvonika se je med potresom premaknil za približno 15 centimetrov in je grozil, da se bo zrušil ob morebitnem novem močnejšem potresnem sunku.
Aprila so nadzorovano odstranili poškodovan vrh katedrale. Pripadniki hrvaške vojske so na severnem stolpu podtaknili eksploziv na približno 92 metrih višine za odstranitev 13,5-metrskega in 30 ton težkega vrha. Tega so po eksploziji z žerjavom prenesli na tla.
Potres ob zaključku 30-letne obnove
Na obeh stolpih katedrale je sicer skoraj 30 let potekala obnova, ki bi se morala zaključiti prav v letu 2020. Gre za največjo sakralno zgradbo na Hrvaškem, ki lahko sprejme več kot 5000 vernikov.
Zanimivosti
Leta 2005 je Rotary klub Ljubljana svojemu mestu podaril ikonično uro
Katedrala v gotskem slogu je bila z velikanskimi križi na obeh stolpih visoka 108 metrov in s tem najvišja stavba v Zagrebu. Bila je tudi simbol hrvaškega glavnega mesta. Nahaja se na mestu stare cerkve iz 11. stoletja. Današnjo podobo je dobila med večletno prenovo po potresu z magnitudo 6,3 leta 1880.
Dodatno škodo povzročil decembrski potres
Hrvaško je decembra 2020 stresel nov močan potres, ki je povzročil dodatno škodo. Mesto Petrinja je prizadel rušilni potres, ki je zahteval najmanj šest smrtnih žrtev, okoli 20 ljudi je bilo poškodovanih. Potres z magnitudo 6,4 je v mestu južno od Zagreba povzročil veliko gmotno škodo.
Tresenje tal so dobro čutili tudi v prebivalci Slovenije, Srbije, BiH, Avstrije, Italije, Črne gore, Madžarske, Romunije, Češke, Slovaške in Nemčije.
