Ob predstavitvi Slovenije za častno gostjo sejma, ki bo nasledila letošnjo častno gostjo Španijo, bosta v Frankfurtu nagovora ministrice za kulturo Aste Vrečko in kuratorja programa Slovenija na Frankfurtskem knjižnem sejmu leta 2023 Mihe Kovača. Sejma se udeležuje tudi vršilka dolžnosti direktorice Javne agencije za knjigo RS (JAK) Katja Stergar.
Ob predstavitvi najnovejše knjižne produkcije je letos po navedbah JAK na slovensko stojnico umeščenih šest delovnih postaj slovenskih založnikov, in sicer Založbe Malinc, Miš založbe, Založbe Pivec, Sodobnost International, Založbe Goga in Založbe Sanje. S samostojno stojnico so prisotne Mladinska knjiga, Sodobnost International in Beletrina.
Na slovenski stojnici bo poleg tega v petek razprava o okoljevarstveni problematiki s slovensko pisateljico Natašo Kramberger in nemško podnebno aktivistko Luiso Neubauer, ki jo bo moderirala nemška novinarka Doris Akrap. Dan kasneje bo predstavitev Slovenije na zajtrku s slovenskim pesnikom, pisateljem, prevajalcem in kritikom Alešem Štegrom in moderatorko Bettino Feldweg.
V ospredju letošnjega Frankfurtskega sejma je prevajanje in v okviru tega je JAK pripravil dogodek, na katerem bo sodeloval prevajalec Erwin Köstler, ki se bo pogovarjal z založnikom prevoda Vitomila Zupana Menuet za kitaro Sebastijanom Guggolzem. Pogovor bo potekal na temo pomena prevajanja in promocije mrtvih avtorjev. Sodeloval bo tudi prevajalec in urednik založbe S. Fischer Verlag, Hans-Jürgen Balmes, ki bo predstavil projekt prevajanja romana Da me je strah avtorice Maruše Krese. Roman bo naslednje leto pri omenjeni založbi tudi izšel.
Slovesnost ob prevzemu žezla častne gostje bo sicer v nedeljo, zadnji sejemski dan, ko bo tudi pogovor z dvema pisateljema, velikanoma slovenske in španske književne ustvarjalnosti, Dragom Jančarjem in Manuelom Rivasom.
V nemščino je bilo od leta 2019 po podatkih JAK do danes prevedenih več kot 70 slovenskih knjižnih del, kamor niso všteti ponatisi, in več kot 45 slovenskih avtorjev ali avtoric, od tega približno polovico predstavljajo leposlovna dela, sledita stvarna in otroška ter mladinska literatura.
