Najprej se je podrobno razgovoril o težavah v BiH. Dejal, da mora temelj ostati Daytonski sporazum, ki pa ima po njegovi oceni smisel le, če se odločitve sprejemajo v soglasnosti dveh entitet (Republike Srbske in bošnjaško-hrvaške federacije) in treh konstitutivnih narodov. Lavrov vidi kot problematično delovanje Zahoda in Nata, ki želi v BiH postaviti svojo vojaško bazo in državo vključiti v Nato.
Lavrov je popihal na dušo voditelju bosanskih Srbov Miloradu Dodiku, ki da se v resnici bori za načela Daytona in skupno BiH in ne, kot želijo prikazati nekateri, za partikularne interese Srbov. Zanikal je javno tajno, da je Dodik Putinov človek, priznal pa je, da je prijatelj Rusije.
Sledil je premik na zemljevidu. Lavrov je prepričan, da se je konflikt v Ukrajini začel vsaj leta 2015, ko je bil februarja v Minsku po napetem letu dosežen dogovor med voditelje Ukrajine, Rusije, Nemčije, Francije in Poljske. Predviden je bil dogovor o prekinitvi ognja na območju Donecka in poseben status regij Lugansk in Doneck. Lavrov meni, da Ukrajinci niso spoštovali dogovora, oblast so prevzeli neonacisti in radikalci, evropske države pa niso ukrepale.
Za konec je Lavrov postregel še z retoričnim obratom. Na Zahodu ruskega predsednika Putina in njegovo politiko primerjajo s Hitlerjem. Zdaj pa je Lavrov dejal, da postopanje evropskih držav v zadnjih letih spominja na čas pred drugo svetovno vojno, ko so mirno gledali priprave in delovanje nacistične Nemčije.
In še nekaj besed o sankcijah. Lavrov ocenjuje, da bolj škodijo Evropi kot Rusiji.
