Švedska in Finska bosta v sredo skupaj uradno vložili prošnji za članstvu v Natu na sedežu vojaškega zavezništva v Bruslju, je danes na skupni novinarski konferenci s finskim predsednikom Saulijem Niinistöm v Stockholmu sporočila švedska premierka Magdalena Andersson.
"Vesela sem, da smo izbrali isto pot, in da to lahko storimo skupaj," je izjavila predsednica švedske vlade.
Finski poslanci so danes po dvodnevni debati s 188 glasovi za in 8 glasovi proti podprli priključitev Finske k Natu. Finska, ki ima 1300 kilometrov dolgo mejo z Rusijo, je bila sicer med hladno vojno vojaško nevtralna v zameno za zagotovila Sovjetske zveze, da je ne bo napadla. Država s 5,5 milijona prebivalcev ima sicer močno vojsko, ki šteje do 280.000 mož, poleg tega ima še 600.000 rezervistov. Njen letošnji obrambni proračun znaša 5,1 milijarde evrov, v naslednjih štirih letih naj bi, kot so sklenili aprila, za vojsko namenili še dodatni dve milijardi evrov.
"Danes zvečer bomo podpisali prošnjo za vstop v Nato," je za finsko javno radiotelevizijo YLE povedal zunanji minister Pekka Haavisto in dodal, da bo finski veleposlanik pri Natu morda že v sredo skupaj s Švedsko predložil prošnjo za vstop v zavezništvo. Prošnja za članstvo v Natu je sicer le prvi korak v dolgotrajnem pristopnem procesu. Švedska in Finska bosta morali opraviti pristopne pogovore na sedežu Nata v Bruslju skupaj z ekipo Natovih strokovnjakov.
Cilj pogovorov je od potencialnih članic pridobiti uradno potrditev pripravljenosti in sposobnosti, da izpolnijo politične, pravne in vojaške obveznosti. V naslednjem koraku bosta Švedska in Finska morali Natu poslati pismo o nameri skupaj s časovnimi načrti za dokončanje vseh potrebnih reform, določenih na predhodnem pogovoru.
Za tem mora Nato pripraviti pristopne protokole k washingtonski pogodbi, ki jih nato podpišejo in ratificirajo vse zaveznice. Na tej točki bi se lahko zapletlo, če bi Turčija vztrajala s svojo ostro držo. Kot je namreč včeraj dejal turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, Turčija pridružitvi ne bo dala soglasja. Šele ko vlade držav članic Nata ratificirajo protokole v skladu s svojimi nacionalnimi postopki, lahko generalni sekretar uradno povabi morebitne nove članice, naj pristopijo k severnoatlantski pogodbi. Ko te pristopijo k pogodbi v skladu s svojimi nacionalnimi postopki, pa uradno postanejo članice zveze Nato.
