Vladni podatki, ki segajo v leto 1964, kažejo, da so se skoraj vsa izginotja zgodila po leto 2007, ko je takratni mehiški predsednik Felipe Calderon napovedal "vojno drogi".
Številni med pogrešanimi so žrtve organiziranega kriminala, krivci pa so le redko kaznovani.
Skratka, število pogrešanih se je v zadnjih dveh letih od 73.000 povzpelo na več kot 100.000. Tri četrtine pogrešanih je moških; ena petina jih je v času izginotja štela manj kot 18 let.
Mehiška zvezna država z največjih številom izginotij je Jalisco.
Svojci pogrešanih mehiški vladi očitajo, da ne naredi dovolj, da bi jih našla, in da so uradniki do njih brezbrižni. Številni so stvari vzeli v svoje roke – tudi tako, da izkopavajo neoznačene grobove. 10. maja, ko v Mehiki obeležujejo materinski dan, je na stotine žensk šlo na ulice in od oblasti zahtevalo, da najde pogrešane in kaznuje odgovorne. Po podatkih Združenih narodov so odgovorne obsodili le v 35 primerih. Razlog za to naj bi bile neučinkovite preiskave.
V zadnjih letih pa izgineva vedno več migrantov. Lani je bilo za pogrešane razglašenih 349 tujih državljanov, leto pred tem "le" 89.
