Prejšnji teden so svet pretresale fotografije polnih silosov iz ukrajinskih pristanišč, kakršno je tisto v Odesi, ki so pospremile opozorila o zastalem izvozu žita iz te države. Včeraj pa je še en udarec svetovni prehrambeni oskrbi zadala Indija, ki se v tem času zaradi hudega vročinskega vala sooča s težvami v domači preskrbi. Zaradi tega so indijske oblasti minuli petek začasno zadržale izvoz pšenice, saj se zaradi pomanjkanja v državi zdaj sami soočajo z rekordnim povišanjem cen kruha, testenin in drugih pekovskih izdelkov.
Indija je drugi največji pridelovalec pšenice na svetu, vendar globalno njen izvoz tega žita ni predstavljal pomembnega dela globalne prehrambne verige. To pa se je spremenilo med vojno v Ukrajini, ki je pomembno vplivala na svetovno oskrbo s tem živilom. Na svetovnem vrhu G7, ki te dni poteka na bavfarskem v Nemčiji, je nemški minister za agrikulturo Cem Ozdemir nad včerajšnjo odločitvijo Indije že nezadovoljno izjavil, da lahko tovrstno »širjenje omejitev izvoza in zapiranja trgov, le še dodatno prispeva h krizi«.
Danes pa so na STA že poročali o spremembi odločitve Indije, ki bo po novem dovolila izvoz nekaterih pošiljk pšenice. Pošiljke pšenice, ki so bile predane carini do vključno 13. maja, se bodo lahko izvozile, kar konkretno pomeni, da se lahko žito iz pristanišča Kandla na zahodni obali Indije izvaža v Egipt.
Indijske oblasti so dodatno pojasnile, da se posli, sklenjeni pred 13. majem, ko je bila izdana prepoved, še vedno lahko izpolnijo, prihodnje pošiljke pa bo morala odobriti vlada. Indija, ki razpolaga z velikimi rezervnimi zalogami, je pred prepovedjo sicer dejala, da je pripravljena pomagati zapolniti del izpada dobave, ki ga je povzročila vojna v Ukrajini.
Na račun indijske prepoved izvoza so cene pšenice v ponedeljek poskočile rekordno visoko. Ob začetku ponedeljkovega trgovanja v Evropi je cena poskočila na 435 evrov na tono pšenice, še poroča STA.
