Francoska tiskovna agencija in več drugih medijev, med njimi britanski Guardian, so pridobili vpogled v dokumente Evropske unije, ki potrjujejo, da so na novem seznamu sankcij tudi posamezniki, ki so zelo blizu Kremlja, a so se prej sankcijam izognili. To sta med drugim Alina Kabajeva, nekdanja ritmična gimnastičarka in domnevna partnerka ruskega predsednika Vladimirja Putina ter patriarh Kiril, vodja ruske pravoslavne cerkve, ki je s Kremljem v zelo dobrih odnosih. Patriarh Kiril je "požegnal" tudi vojno v Ukrajini. V predlogu sankcij je Kabajeva imenovana kot predsednica upravnega odbora holdinga National Media Group, ki ima pomembne deleže v skoraj vseh večjih ruskih državnih medijih.
Med ostalimi posamezniki, proti katerim EU širi seznam sankcij naj bi bilo ševeč visokih vojaških uradnikov, ki naj bi zagrešili vojne zločine v ukrajinskem kraju Buča, ter družinski člani tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova.
Kabajevi in Kirilu v okviru novih sankcij grozi prepoved potovanja in vstopa v Evropsko unijo, prav tako pa naj bi zamrznili njuno premoženje. Kabajeva, ki ima s Putinom domnevno štiri otroke, naj bi z njimi že dlje časa živela v Švici. Tako otroci kot ona naj bi imeli švicarsko državljanstvo. V primeru, da bodo sankcije proti obema potrjene, se patriarh Kiril zaradi prepovedi potovanja najverjetneje ne bo mogel udeležiti zasedanja Ekunemskega sveta cerkva, ki se ima avgusta odviti v Nemčiji.
Kabajeve in Kirila na sezname sankcioniranih Rusov do sedaj mnoge države še niso vključile. ZDA se na primer izogibajo sankcioniranju Kabajeve, saj naj bi bila preveč blizu Kremlja in bi s tem lahko ogrozili že tako krhke diplomatske odnose.
O predlogu novih sankcij naj bi v Bruslju stalni predstavniki članic EU razpravljali danes.
Predlog šestega svežnja sankcij, ki ga je v sredo predstavila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, med drugim vključuje postopno prepoved uvoza ruske nafte do konca leta, izključitev treh ruskih bank, med njimi tudi največje banke Sberbank, iz mednarodnega sistema za izmenjavo finančnih podatkov Swift in prepoved oddajanja treh ruskih državnih televizij v EU.
Predlog komisije mora sedaj potrditi vseh 27 držav članic soglasno. Več držav je sicer izrazilo nestrinjanje s predlogom glede embarga na uvoz ruske nafte. Madžarska in Slovaška naj bi si prizadevali za daljše prehodno obdobje, izjeme pri embargu na nafto pa si želi tudi Bolgarija.
