Šesti dan vojne v Ukrajini ni prinesel obetov, da bi se konflikt lahko razrešil hitro in mirno. Prav nasprotno – ruska stran je po vprašljivem uspehu v prvih dneh vojne odločena v konfliktu vztrajati. Proti Kijevu se je včeraj vila 64 kilometrov dolga kolona oklepnikov; obeta se dolgotrajno obleganje ukrajinske prestolnice.
Po predvidevanjih ameriških obveščevalcev, ki so že pred tedni napovedovali rusko invazijo, naj bi bil namen ruske invazije v 72 urah doseči svoje politične cilje – torej kapitulacijo uradnega Kijeva, čemur bi sledila federalizacija Ukrajine. Po šestih dneh nobenega od teh ciljev niso dosegli, kar po mnenju Reutersa povečuje frustracijo med ruskimi vojaškimi poveljniki. V tem času niso namreč osvojili še nobenega večjega mesta.
Včeraj objavljene slike satelitskega podjetja Maxar so kazale 60 kilometrov dolgo kolono ruskih oklepnikov in tovornjakov z gorivom, ki se je Kijevu približevala s severa. »Za sovražnika je Kijev ključna tarča,« je včeraj ponoči dejal ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski. Včeraj so na Kijev in drugo največje mesto Harkov že padali posamezni artilerijski izstrelki, kar je Zelenski označil za državni terorizem. Ukrajinska stran ocenjuje, da so Rusi odločeni obe mesti oblegati.
Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je namreč dejal, da bo Kremlin nadaljeval svojo »posebno vojaško operacijo«, kot imenujejo vojno v Ukrajini, vse dokler ne bodo dosegli svojih ciljev. Po navedbah ukrajinskih virov so Rusi do včeraj izgubili 5300 pripadnikov, 198 tankov, 816 bojnih oklepnikov in 29 letal. Številk ni mogoče preveriti, prav tako tudi ne, ali naj bi se kot zelo učinkovite proti oklepnikom izkazale protioklepne rakete tipa Javelin ameriške proizvodnje in turški droni Bayraktar TB2, ki jih v Ukrajini izdelujejo po licenci.
Rusi v prvih dneh neuspešni
»Ruske zračne sile imajo lokalno prevlado na določenih prizoriščih, vendar so brez prave zračne prevlade na območju celotne Ukrajine,« je učinkovitost dronov Bayraktar za portal Middle East Eye pojasnil Can Kasapoglu iz istanbulskega možganskega trusta Edam. Za zdaj je še nejasno, zakaj imajo Rusi takšne težave s sestrelitvijo omenjenih dronov. Med konflikti v Siriji, Nagorno-Karabakhu in Libiji se je sicer izkazalo, da so ruski protizračni sistemi tipa Pancir proti njim izjemno neučinkoviti.
Slovenski obramboslovci, ki smo jih poklicali, konflikta niso želeli komentirati, saj je vse še nejasno. Zahod zoper Rusijo trenutno ubira pot omejenih ekonomskih sankcij in strategijo osamitve, oboroževanja Ukrajine in pozivov k njenemu čimprejšnjemu sprejetju v Evropsko unijo. Kako naj bi bilo to skladno z notranjimi pravili EU, ki zapovedujejo, da morajo nove članice med ostalimi imeti rešena mejna vprašanja, ni jasno. Prav tako ni jasno, kako bodo na to gledali v uradnem Parizu, ki je pred leti blokiral širitev EU, predvsem iz strahu, da bomo k omizju tako spustili dodatne neliberalne demokracije.
Hans-Georg Moeller z Univerze v Macau se sprašuje, kako učinkovite so lahko ekonomske sankcije proti Rusiji, ki ukrajinsko varnostno vprašanje dojema kot ključno varnostno vprašanje. Za tem stoji več geopolitičnih razlogov – od geografskega položaja Ukrajine do njenega hitrega bližanja zahodnim integracijam in bliskovitega oboroževanja. Rusija bi ob takšnem tempu morala povečevati svoj obrambni proračun do te mere, da bi ji v nekaj desetletjih grozil bankrot.
Princip parije: Rusijo se je demoniziralo, zdaj se ne pretvarja več, da je kaj drugega
Moeller to analizira s principom parije, torej izoliranca iz mednarodnega prizorišča. Motive Rusije se v zahodnem narativu konsistentno demonizira kot iracionalne. Z Rusijo se reže ekonomske in politične vezi – Moskvo se je na ta način izločilo iz srečanj G7, suspendiral se je projekt Severnega toka 2, pred tem je bil prekinjen projekt Južnega toka. Dodatno se tako izoliranim državam onemogoča uveljavljanje interesov v njihovi neposredni bližini. To sproži negativno povratno zanko, po kateri parija, ki je demoniziran, v svojih potezah postaja vse bolj demonski. »Ko nekdo ne deluje več iz strahu, da bo izgubil ugled, saj se ga je spremenilo v popolnega parija, tedaj ponotranji in sprejme način parija, na katerega se ga dojema in to replicira v svojih dejanjih.«
Zakaj so Rusi šli v eskalacijo konflikta, ki je njihovo državo osamila pred svetom? Ker so že pred tem bili osamljeni.
Pri tem Moeller navaja misel George Beeba, nekdanjega vodje analiz Rusije pri ameriški obveščevalni agenciji CIA. »John Kennedy je iz kubanske raketne krize potegnil temeljno lekcijo, da si morajo voditelji jedrskih supersil med seboj pomagati pri ohladitvi kriz na način, da najdejo kompromis, ki bo vsem omogočal, da rešijo svojo čast in ugled. To velja danes nič manj, kot je veljalo leta 1962. Okno priložnosti, da preprečimo katastrofo, se hitro zapira,« je Beebe zaključil članek, ki je bil objavljen le nekaj dni pred začetkom ruske invazije na Ukrajino.
Na svetu ni nevtralnih strank
Bližanje vojaškega konvoja Kijevu in dejstvo, da se je Rusijo zasmehovalo, ko je izražala skrb, da jo širjenje zveze Nato dela ranljivo, obetata, da se bo vojna razvlekla in postala intenzivnejša. Države so namreč pripravljene plačati visoko ceno v ekonomskem blagostanju, če so varnostno ogrožene, opozarja Moeller, ki ne vidi veliko možnosti za ohladitev situacije. Ena možnost je, da vlogo mediatorja prevzame Kitajska, vendar je to malo verjetno, saj je tudi sama obravnavana kot parija. »Ne moreš zares prositi enega parija naj mediira pri drugem pariju. Tukaj vidimo problem pri uveljavljanju principa parija – ni več nevtralnih strank –, so le pariji in tisti, ki jim nasprotujejo,« je jasen Moeller.
V tej luči gre brati ruske pozive, naj v mirovnih pogovorih posreduje Belorusija, ki je Rusiji omogočila vdor do Kijeva prek svojega teritorija, zdaj pa naj bi se ji celo pridružila z lastnimi oboroženimi enotami. To je za Kijev seveda absolutno nesprejemljivo.
