Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zaradi nevarnosti ruskega napada na Ukrajino v torek zvečer napovedal, da bo za izredno obdobje v vojsko vpoklical rezerviste, zavrnil pa splošno mobilizacijo.
V sklopu sankcij so posamezniki, tudi ruski poslanci, in pravne osebe, ki spodkopavajo suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine. Ukrepi se nanašajo na gospodarske odnose med Luganskom in Doneckom ter EU ter na zmožnost dostopa ruskih oblasti do evropskih finančnih trgov. Ruskega predsednika Vladimirja Putina ni na kazenskem seznamu. Poleg EU so sicer sankcije proti Rusije že sprejele tudi ZDA in Združeno kraljestvo.
Ruski veleposlanik v ZDA Anatolij Antonov je povedal, da bodo sankcije škodovale tudi svetovnih trgom in se bodo posledično poznale v vsakdanjem življenju Američanov, saj se bodo zvišale cene, zlasti na področju energetike. Rusko oblast pa ne bodo prisilile v spremembo zunanje politike, razmišlja Antonov. Na dvig cen je svoje ljudstvo opomnil že predsednik ZDA Joe Biden, ko je državljanom dejal, da sankcije "ne bodo povsem neboleče".
ZDA so sporočile nekaj podrobnosti glede sankcij. Iz ameriškega in evropskega finančnega sistema so povsem blokirali peto največje rusko finančno podjetje VEB (Vnešekonombank), ki je vir financiranja za Kremelj in ima 50 milijard dolarjev premoženja ter banko Promsvijazbank s 35 milijardami dolarjev premoženja, ki financira rusko vojsko. Predstavnik ameriške vlade je zagotovil, da so pripravljeni na enak ukrep tudi za druge ruske banke, med njimi banki Sberbank in VTB, ki imata skupaj 750 milijard dolarjev premoženja. Rusko centralno banko in suverene sklade so odrezali od financiranja v ZDA in Evropi in Kremelj tam več ne more trgovati s svojim dolgom oziroma zbirati denarja. Uvedli so še sankcije proti direktorju ruske varnostne službe FSB Aleksandru Bortnikovu in njegovemu sinu Davidu ter namestniku šefa Putinovega kabineta Sergeju Kirijenku in njegovemu sinu Vladimirju ter direktorju Promsvijazbanka Petru Fradkovu.
Putin pripravljen na iskanje diplomatskih rešitev
Putin je danes dejal, da je Moskva pripravljena poiskati diplomatske rešitve ob naraščajočih napetostih z Zahodom zaradi Ukrajine. Obenem je poudaril, da se o njenih interesih ni mogoče pogajati. "Naša država je vedno odprta za neposreden in iskren dialog, za iskanje diplomatskih rešitev najzahtevnejših problemov," je dejal Putin v video nagovoru ob dnevu branitelja domovine, ki je v Rusiji državni praznik.
Sočasno je Putin znova izpostavil skrajno mejo za Kremelj in sporočil, da "interesi Rusije in varnost naših državljanov za nas niso predmet pogajanj".
Že včeraj je ruski predsednik pozval k "demilitarizaciji" Ukrajine. "Če bodo naši tako imenovani partnerji založili oblasti v Kijevu s sodobnim orožjem, potem je glavna točka določena stopnja demilitarizacije današnje Ukrajine," je dejal in dodal, da njegov cilj ni obnovitev ruskega cesarstva. "Vedeli smo, da bodo špekulacije, da želi Rusija obnoviti imperij. To nima zvez z realnostjo."
Po njegovih besedah Moskva priznava novo geopolitično realnost po razpadu Sovjetske zveze ter sodeluje "z vsemi neodvisnimi državami na postsovjetskem prostoru". Vendar je Ukrajina po njegovih besedah izjema, češ da jo "tretje države izkoriščajo za grožnje proti Rusiji". Dejal je še, da Rusija evropskim državam ne bo prekinila dobav plina.
Obiski v Ukrajini
Medtem bodo v Ukrajini danes na obisku predsednika Litve in Poljske, Gitanas Nauseda in Andrzej Duda, ter zunanji ministri vseh treh baltskih držav, Estonije, Latvije in Litve. Trojica zunanjih ministrov bo v Ukrajini na obisku do petka.
V prestolnici Kijev je med drugim načrtovano srečanje litovskega in poljskega predsednika z ukrajinskim kolegom Volodimirjem Zelenskim. Predsednika obeh držav, sicer članic EU in Nata, želita z obiskom izraziti solidarnost in podporo Ukrajini, so napovedali v Vilniusu.
