Kot razlog je beloruski obrambni minister Viktor Hrenin navedel povečano vojaško aktivnost na zunanjih mejah obeh držav ter "eskalacijo" razmer na vzhodu Ukrajine, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Predsednika Belorusije in Rusije Aleksander Lukašenko in Vladimir Putin sta se odločila nadaljevati pregled pripravljenosti sil, je sporočil Hrenin. Cilj vaj ostaja zagotoviti ustrezen vojaški odziv na morebitne zunanje grožnje. Za koliko časa se vaje podaljšujejo, ni navedel.
Skupne vojaške vaje v Belorusiji, ki so se začele 10. februarja, so zbudile veliko pozornosti. Skrb na Zahodu je zbujala predvsem okrepljena prisotnost ruskih vojakov. Tam jih je okoli 30.000.
V Moskvi in Minsku so zatrjevali, da se bodo ti vojaki po koncu vaj hitro vrnili v svoja domača oporišča, kot je sklepati iz današnjih besed Hrenina, pa za zdaj spričo podaljšanja vaj ostajajo v Belorusiji. Koliko ruskih vojakov bo ostalo, ni jasno.
Poteza bo po oceni AFP lahko razumljena kot dodatni pritisk na Ukrajino, ki se na vzhodu sooča z okrepljenim nasiljem med proruskimi separatisti in ukrajinsko vojsko, na njenih mejah pa je po oceni Zahoda več kot 150.000 ruskih vojakov.
Prav tako gre po oceni nekaterih za jasen signal voditeljem, kot sta francoski predsednik Emmanuel Macron in nemški kancler Olaf Scholz, ki so Putina pozvali k umiku.
Macron po pogovoru s Putinom znova še z Zelenskim
Macron je danes slabi dve uri po telefonu govoril s Putinom, nato pa je znova poklical še ukrajinskega kolega Vladimirja Zelenskega, s katerim sta sicer govorila že tudi v soboto zvečer.
Macron in Putin sta izpostavila potrebo po iskanju diplomatske rešitve trenutne krize in se zavezala, da bosta storila vse za to, da takšno rešitev tudi najdeta, je sporočilo iz Pariza povzela francoska tiskovna agencija AFP.
Voditelja sta se dogovorila tudi za pogovor med zunanjima ministra Francije in Rusije. Ta se bo v obliki telefonskega pogovora odvil že v ponedeljek, je ruski tiskovni agenciji Tass povedala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Maria Zaharova.
Ruski predsednik Putin je za najnovejšo eskalacijo razmer na vzhodu Ukrajine po pogovoru z Macronom sicer okrivil Kijev. Kot je dejal, gre za posledico provokacij, ki jih izvajajo ukrajinske varnostne sile. A obenem je menil, da se morajo diplomatski napori za iskanje rešitve okrepiti. ZDA in zveza Nato pa morata ruske zahteve po varnostnih jamstvih vzeti resno, je podčrtal.
Ruska stran je, kot navaja ruska tiskovna agencija Tass, v pogovoru tudi izpostavila, da Kijev v pogajalskem procesu le igra in ne želi dejansko uresničiti že doseženih dogovorov. Obenem je opozorila na nevarno dobavo orožja in streliva Ukrajini s strani več članic zveze Nato, saj ta Kijev spodbuja k "vojaški rešitvi" spora s proruskimi separatisti v Lugansku in Donecku.
Po navedbah Tassa sta se predsednika strinjala glede nadaljnjega iskanja rešitev na ravni zunanjih ministrov in političnih svetovalcev držav t. i. normandijske četverice - Rusije, Ukrajine, Nemčije in Francije. Gre za implementacijo sporazuma iz Minska iz leta 2014, ki poziva k premirju na vzhodu Ukrajine, a zaenkrat obstaja le na papirju.
Prav tako sta se, kot navaja AFP, dogovorila za intenzivno sodelovanje v okviru trilateralne kontaktne skupine, ki združuje Ukrajino, Rusijo in Organizacijo za varnostno sodelovanje v Evropi (Ovse). Skupina naj bi se sestala že "v nekaj urah" s ciljem prepričati vpletene strani v prekinitev ognja.
Putin je v pogovoru Macronu tudi zatrdil, da namerava ruske sile umakniti iz Belorusije takoj, ko se zaključijo skupne vojaške vaje obeh omenjenih držav, ki so jih sicer prav danes podaljšali.
Pogovor med voditeljema je trajal eno uro in 45 minut. Temu je sledil še 60-minutni pogovor Macrona z ukrajinskim predsednikom Vladimirjem Zelenskim.
Zelenski je po pogovoru pozval k obnovi pogovorov z Rusijo pod nadzorom Organizacije za varnostno sodelovanje v Evropi (Ovse) in takojšnji prekinitvi ognja na vzhodu države. "Smo za pospešitev mirovnega procesa. Podpiramo takojšnje srečanje trilateralne kontaktne skupine," je dejal Zelenski. Omenjena skupina vključuje Ukrajino, Rusijo in Ovse.
Poljsko predsedstvo Ovseja je sicer zaradi "hitrega poslabševanja varnostnih razmer na terenu" danes za ponedeljek sklicalo izredno zasedanje stalnega sveta Ovseja o Ukrajini.
Na robu invazije
Ameriški državni sekretar Antony Blinken je medtem v pogovoru za CNN zatrdil, da se je ameriški predsednik Joe Biden pripravljen "kadarkoli" srečati s Putinom ter razpravljati o umiritvi razmer v Ukrajini.
"Vse, kar vidimo, kaže, da je to smrtno resno, da smo na robu invazije," je dejal. "A dokler tanki ne zapeljejo na ceste in letala ne vzletijo, bomo izrabili vsako priložnost in vsako minuto za to, da vidimo, ali lahko diplomacija predsednika Putina odvrne od tega dejanja," je še poudaril.
Blinken je sicer za prihodnji teden napovedal srečanje z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom. Do srečanja naj bi prišlo v četrtek nekje v Evropi, pod pogojem, da do takrat ne bo konflikta med Rusijo in Ukrajino. Srečanje bi lahko gostili Finska ali Švica.
