Človek si je vedno želel vreme po naročilu. Vrači, čarovniki, alkimisti ..., vsi so uživali velik ugled, ker so trdili, da znajo pričarati prav to. Seveda niso bili vedno uspešni ... Dokler se tega niso lotili znanstveniki. Razbijanje oblakov je bil dober poklic že v času Avstro-Ogrske. Danes pa je to sodobna znanost, ki je vse prej kot znanstvena fantastika.
Države so že davno ugotovile, da je kontrola nad vremenom zelo koristno orožje. Z njim lahko dosežejo več kot z vojno. Prav zaradi tega se raziskave tehnologije za kontrolo vremena odvijajo pod okriljem vojaških proračunov. In civilna družba povečini lahko le ugiba, kaj vse imajo danes velike sile.
Izvolite prazne oblake
Država, ki ne skriva, da je že obvladala vreme, je Kitajska. Na področju kontrole vremena zaposlujejo že desettisoče ljudi, ki so odgovorni, da po potrebi očistijo ali zamračijo nebo nad Kitajsko. To so učinkovito počeli že med poletnimi olimpijskimi igrami, ko je bilo treba odgnati smog, tokrat pa je bilo treba pridelati čim več snega in ohraniti mraz.
Poleg takšnih priložnosti je glavni razlog, da so se tega lotili, predvsem pridelava hrane. Če bo več dežja tam, kjer je zdaj pogosta suša, bo preprosto tudi več hrane za kitajski narod. Pred letom dni se je kitajska oblast odločila pospešeno razširiti program spreminjanja vremenskih pogojev na območje, ki je večje od Indije.
Gre za t. i. tehnologijo »setve oblakov«. V oblake vnašajo srebrni jodid ali tekoči dušik in tako pospešijo zgoščevanje kapljic vode, ki, ko so dovolj težke, padajo v obliki dežja. Tako oblak, ki še ni dovolj vlažen in bi se po nebu le premaknil k sosedom, »ožmejo« nad svojimi polji in si zagotovijo redno namakanje posevkov, sosedom pa pošljejo »prazne« oblake.
Tatovi dežja
Pri tem ne gre za kakšne občasne poskuse – Kitajci s kontrolo vremena načrtujejo obnovo celotnih ekosistemov na že več kot 50 odstotkih svojega teritorija. To je površina polovice Evrope! Ali skoraj 50 Slovenij!
Med drugim nameravajo na tibetanski planoti postaviti na tisoče posebnih komor, s katerimi bodo v ozračje pošiljali srebrni jodid in tako izzvali dež ter sneg.
To tehniko poznajo tudi v ZDA, vendar si je tam ne upajo izvajati (vsaj ne v takšnem obsegu), ker so države že zagrozile s tožbami, če bo sosednja država »kradla dež«. Kitajska je v tem primeru na boljšem, saj je za zdaj zaskrbljenost Tajvana in Indije ne prizadene.
Sosednje države sicer že dolgo poročajo, da opažajo skrb vzbujajoč upad padavin. Kitajski program namreč pokriva prav območja na severu, kjer imajo največ suš, vendar so tam tudi reke, kot so Ind, Ganges, Brahmaputra, Mekong, Iravadi, Salven ... To so reke, ki so primarni izvor vode za skoraj polovico svetovnega prebivalstva. Če bi zmotili količino dežja, ki napaja te reke, bi lahko povzročili sušo in žejo svetovnih razsežnosti.
Vodni pirati
Zagotovo bo z zmanjševanjem količine dežja prevzemanje in ožemanje oblakov postajalo čedalje pogostejše na vseh celinah. Mogoče bomo kmalu tudi plačali za to, da bo nad našo državo ali občino deževalo in nam zalilo suha tla.
Mnogi mednarodni strategi opozarjajo, da je vojn za nafto konec. Naslednje vojne bodo za vodo. Kdor jo bo znal ujeti, narediti, transportirati ..., bo vladar prihodnosti. Mnogi so se bali, da bodo »vodni pirati« kradli vodo iz izvirov, da bodo zajezili reke. Da bi oblake preprosto proizvajali in ožemali, pa se nismo spomnili.
Pripravite se za prihodnost, ki bo v marsičem presegala našo domišljijo.
