Epidemija je stanje v zdravstvu še poslabšala, samo na primarni in sekundarni ravni zdravstvenega sistema primanjkuje najmanj 2300 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov.
Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa ljubljanskega Univerzitetnega kliničnega centra je leta 2018 objavil rezultate obsežne študije o zahtevnosti, obremenjenosti in škodljivih vplivih pri delu medicinskih sester, babic in bolničarjev v zdravstvenem in socialnem varstvu, v kateri je sodelovalo več kot 26.000 medicinskih sester, ki so kadarkoli med leti 1991 in 2015 opravljale to zaposlitev. To je bila sicer prva študija obremenjenosti medicinskih sester v Sloveniji.
Medicinske sestre pri nas zaradi obremenitev na delovnem mestu ne umirajo prej kot splošna populacija, a so za 20 odstotkov pogosteje kot splošna populacija bolniško odsotne. To je po ugotovitvah študije predvsem posledica poškodb in nosečnosti, ki je zaradi delovnih obremenitev lahko visoko rizična. Veliko poškodb je posledica padcev, spotikov in zdrsov na delovnem mestu, zato bi morale medicinske sestre sodelovati že pri sami gradnji zdravstvenih objektov, svetujejo izvajalci študije.
Medicinske sestre so v primerjavi s splošno populacijo tudi pogosteje hospitalizirane, na delovnem mestu pa poleg fizičnih deležne tudi psihičnih obremenitev. »Ena od psihičnih obremenitev je tudi nasilje na delovnem mestu, čemur je namenjene premalo pozornosti. Nasilje na delovnem mestu ni samo nasilje med delavci ali pacientom, ki se spravi nad medicinsko sestro, ampak tudi nasilje svojcev pacientov. O tem se bojimo govoriti, zdi se nam, da je nasilje na delovnem mestu pri zdravstvenih delavcih nekaj, kar pride zraven k njihovemu poklicu. A o tem je treba spregovoriti in zahtevati varovanje lastnega zdravja,« je ob predstavitvi študije poudarila predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Metoda Dodič Fikfak.
Glede na ocene tveganja, ki so izvedene na konkretnih delovnih mestih, je bilo skupno število kritičnih obremenitev in zahtev največje na delovnem mestu »diplomirana medicinska sestra v intenzivni negi na Abdominalni kirurgiji (UKC Ljubljana)«, sledi delovno mesto »srednja medicinska sestra/zdravstveni tehnik/bolničar v patronaži (ZD Celje)« in »diplomirana medicinska sestra – motorist reševalec«.
Epidemija stanje še poslabšala
»Vse, kar piše v študiji, je res, prav zato je ena izmed stavkovnih zahtev tudi sprejetje kadrovskih standardov in normativov,« je poudarila predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije Monika Ažman. Prihod epidemije novega koronavirusa je zadeve še poslabšal.
Zbornica že od leta 2007 spremlja potrebe pacientov, in glede na zahtevnost njihove obravnave ugotavlja potrebe bo zdravstvenem kadru. Slovenski zdravstveni sistem je razdeljen na primarni, sekundarni in terciarni nivo. Primarna raven obsega osnovno zdravstveno dejavnost, del katere so družinski zdravniki in pediatri, ter lekarniško dejavnost, sekundarna raven obsega specialistično ambulantno in bolnišnično dejavnost, medtem ko terciarna raven obsega dejavnosti klinik, kliničnih inštitutov ali kliničnih oddelkov ter drugih pooblaščenih zdravstvenih zavodov.
Zdravstvena nega ni izvedena v celoti
Po oceni zbornice bi slovenski zdravstveni sistem potreboval še najmanj 2000 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, da bi pacienti lahko dobili vse, kar jim pripada. »Zdaj smo se znašli v posebni paradigmi neizvedene zdravstvene nege. Ne izvedemo vsega, če je pacientov preveč, kadra pa premalo,« je še poudarila Ažmanova. Ob tem dodaja, da organizacija medicinskih ni stvar zdravstvene nege, temveč celotnega zdravstvenega sistema.
Po njenih besedah je nujna optimizacija administrativnega dela, ki mora biti nujno povezan z vzpostavitvijo digitalnega procesa, del katerega bi morali biti tudi elektronski kartoni pacientov, ki trenutno obstajajo le v papirni obliki. Patronažne medicinske sestre na primer ves čas hodijo po terenu z blokom, v katerega vpisujejo vse podatke o pacientu, saj patronažna sestra zaradi varovanja osebnih podatkov zdravniškega kartona bolnika ne sme nositi s seboj. Patronažna medicinska sestra nato eno uro vnaša podatke iz papirnatega bloka. »V Sloveniji imamo približno 800 patronažnih sester, zaradi administrativnega dela mesečno v celoti izgubimo štiri medicinske sester,« pojasnjuje Ažmanova.
Dolgoletna opozorila
Sindikat delavcev zdravstvene nege in Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije že več let opozarjata na nevzdržno kadrovsko stanje na področju zdravstvene nege. Med epidemijo so zdravniki, medicinske sestre in drugo zdravstveno osebje opozarjali na veliko izčrpanost, ki se iz epidemičnega vala v val še stopnjuje. »Od medicinskih sester, ki so rešile prvi in drugi ter tretji val, se pričakuje, da bodo samaritanke. Ne bodo! Ne zmorejo več,« je avgusta lani opozarjala Ažmanova.
Povprečna medicinska sestra je na ljubljanski kliniki za infekcijske bolezni med epidemijo covida delala tudi po tri vikende na mesec, ob tem je imela še od osem do devet nočnih izmen. Zaradi nevzdržnih razmer v bolnišnicah so medicinske sestre začele odhajati na primarno raven, kjer je obremenitev manjša, plačilo pa enako.
