Kar se je napovedovalo že dolgo, se je zdaj uresničilo. Janševa vlada je s svojimi kandidati oziroma zaupniki prevzela vse vodilne položaje na Radioteleviziji Slovenija (RTVS). Najprej je bil na mesto generalnega direktorja imenovan Andrej Grah Whatmough, konec januarja je bil za predsednika nadzornega sveta izbran Borut Rončević, v sredo pa je položaj predsednika programskega sveta zasedel še Peter Gregorčič. Ob tem velja dodati, da si je politična desnica s spornimi postopki v državnem zboru – pri imenovanjih je treba upoštevati zastopanost strank v parlamentu – za naslednji štiriletni mandat (2022–2026) že zagotovila večino v obeh organih naše največje medijske hiše, ki ima 2139 zaposlenih, medtem ko je lani zabeležila 123,5 milijona evrov prihodkov. Kot je znano, po veljavnem zakonu kar 21 svetnikov 29-članskega programskega sveta (ne)posredno imenuje politika, med drugim se politični odposlanci v najpomembnejši organ RTVS prebijajo kot predstavniki civilne družbe.
Kadrovski prevzem in finančni nadzor
»Kadrovske in druge spremembe na RTVS se odvijajo po pričakovanjih. Kaj se bo zgodilo, je bilo razvidno iz vladnih namer od začetka mandata. Govorim o kadrovskem prevzemu in finančnem nadzoru (in ponekod blokadi) najprej javnih medijev, kot sta RTVS in STA, vzporedno s tem je potekala vzpostavitev nadzora nad državnimi podjetji, kar na medijskem področju najkonkretneje predstavlja primer Telekoma in Siola. Telekom je poskrbel tudi za prodajo Planet TV ustreznim lastnikom in hkrati je zaustavil prodajo Siola sredi postopka, brez ustreznih argumentov, potem ko madžarski ponudniki niso oddali najboljše ponudbe in se s tem ni mogel zagotoviti permanenten nadzor nad Siolom. Zato so se odločili za ohranitev trenutnega načina nadzora in ohranjanja provladne usmeritve. Kot nekakšni pešaki na tem igrišču medijskega šaha nato nastopajo še razni bolj ali manj obskurni strankarski mediji oziroma promocijska glasila. Gre za vzpostavitev strankarskega omrežja za prevlado na medijskem in političnem prostoru,« razmere opisuje profesor z ljubljanske fakultete za družbene vede Marko Milosavljević.
Svetniki iz vrst SDS
Programski svet v novi sestavi se je na ustanovni seji sestal v sredo. Med novimi svetniki najdemo na primer podpornika SDS Matevža Tomšiča, ki je bil v svet izvoljen kot predstavnik civilne družbe, nekdanjega poslanca Janševe stranke Jožefa Jerovška, kandidata Jelinčičeve SNS Vaneta Gošnika, ki ni plačeval RTV-prispevka, zaradi česar so mu ga morali na Kolodvorski rubiti ... Svetniki so za novega predsednika s kar 28 glasovi izvolili Petra Gregorčiča, v vladajoči opciji naklonjenih medijih zadnje čase pogostega komentatorja političnega dogajanja z ljubljanske fakultete za strojništvo, ki je na tem položaju zamenjal Cirila Baškoviča (SD).
Se opoziciji »fučka« za neodvisno novinarstvo?
»Politično pravoverni programski svet, imenovan na silo in v nasprotju z zakonom, je z neverjetnim rezultatom 28 glasov, kar vse pove o njegovi enobarvnosti, podprl ideološko ustreznega kandidata za predsednika, kar lahko pomeni le, da bo RTVS še bolj čvrsto v rokah Janše in njegovih satelitov, javni zavod pa ne bo več javni, ampak propagandni servis. Neverjetna sramota je, če drži podatek, da se sodni postopki zaradi spornega imenovanja svetnikov do zdaj sploh niso sprožili, kar pomeni le, da se sedanji opoziciji fučka za neodvisno novinarstvo. Popolnoma jasno je, da je svet v taki sestavi docela neverodostojen, podobna prevlada pa velja za nadzornike. Sramota ni Gregorčič, sramota so stranke Koalicije ustavnega loka (KUL), ker niso izkoristile pravne poti,« poudarja profesor Boris Vezjak z mariborske filozofske fakultete, ki je pred leti sedel v programskem svetu.
Konflikt interesov
Ker je Gregorčič med drugim tudi stalni politični komentator na televiziji Planet TV – po ustanovni seji se je nemudoma odpravil v prostore omenjene komercialne televizije –, so se v javnosti že pojavili očitki, da bi lahko šlo v tem primeru tudi za konflikt interesov ali vsaj etično sporno imenovanje. Planet TV je namreč konkurenca javni televiziji, o programu katere bo kot zadnji v svetu odločal prav stalni komentator na zasebni televiziji, ki je v lasti družbe madžarskega oligarha. Gregorčiču smo prek programskega sveta poslali vprašanja, ali je kot politični analitik na Planet TV plačan za svoje nastope, ali se mu zdi sodelovanje s Planet TV sporno zdaj, ko je prevzel vodenje sveta, in ali bo morebiti prekinil sodelovanje s to televizijo, vendar odgovorov (še) nismo prejeli.
Sicer pa so očitki zaradi domnevnega konflikta interesov že dlje uperjeni tudi v predsednika nadzornega sveta RTVS Boruta Rončevića, prav tako podpornika Janševe SDS. Ne samo, da je tako kot svetnik Tomšič lastniško povezan z agencijo Parsifal, ki opravlja javnomnenjske raziskave, med drugim je nadzorni svet pod njegovim vodstvom po poročanju Dela naložil vodstvu javnega zavoda, naj predloži dokumentacijo o sodelovanju z inštitutom Mediana, medtem ko v novi številki revije Demokracija, ki je v solasti stranke SDS, opozarjajo na »manipulacije z javnomnenjskimi anketami, ki skušajo vplivati na javno mnenje pred volitvami«, pri čemer omenjajo tudi Mediano. Rončević je tudi član strokovne komisije za programske vsebine medijev na ministrstvu za kulturo, ki odloča o prejemnikih sredstev z medijskega razpisa, poleg tega pa je bil med avtorji nedavne raziskave medijske krajine, ki jo je naročilo kulturno ministrstvo. Če lahko v prvi vlogi z izbiro prejemnikov državnih sredstev pomaga ali škoduje konkurenci Radiotelevizije Slovenija, je v drugem primeru ocenjeval tudi vsebine javnega servisa, kar bi lahko bilo z vidika položaja, ki ga zaseda na Kolodvorski, najmanj neetično.
»Javna radiotelevizija bi morala biti steber kakovosti v vseh pogledih in to bi se moralo odražati tudi v kadrovskem naboru. A aktualni izbor na vodilnih položajih, kot je mesto generalnega direktorja, po javno dostopnih podatkih in referencah ne potrjuje tega kriterija,« glede zadnjega kadrovanja na Kolodvorski poudarja Milosavljević.
Spomnimo. Ker Andrej Grah Whatmough (pred tem je bil v nadzorni svet imenovan kot kandidat stranke SMC) ob izvolitvi na čelo javnega servisa naj ne bi bil izpolnjeval enega od pogojev, to so tri leta izkušenj z vodenjem večjih organizacijskih sistemov, je njegov protikandidat na zadnjih volitvah in predhodnik na mestu generalnega direktorja, zdaj pa direktor STA Igor Kadunc vložil tožbo na delovno in socialno sodišče. Doslej so bile razpisane tri obravnave, Grah Whatmough pa je bil prisoten zgolj na prvi. Sojenje naj bi se nadaljevalo 20. aprila.
