Ukrajinska kriza, ki kot nekakšen duh straši po Evropi zadnje tedne, vnaša nemir med ljudi in posledično na trge. Ti so novice o umiku določenih ruskih enot z obmejnega območja pozdravili z rastjo cen delnic, potem ko so še v ponedeljek doživeli šok ob netočnem poročanju osrednjih ameriških medijev, ki so napačno povzeli besede ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega; zapisali so namreč, da je napovedal 16. februar kot verjetni dan ruske invazije. Trenutno ni jasno, kam vodi zaostrena retorika med Zahodom, ki Rusko federacijo obtožuje načrtovanja napada, in predsednikom slednje Vladimirjem Putinom, ki očitno poskuša od Nata izsiliti nekakšen dogovor, ki bi Rusom zagotavljal, da ne bo nadaljnje širitve severnoatlanskega zavezništva proti vzhodu. Jasno pa je, da sedanje razmere ustrezajo zgolj finančnim špekulantom, ki v kriznih razmerah lahko računajo na dobičke ob rasti cen energentov, zlata ali delnic orožarskih podjetij.
Poldruga milijarda
Nemirni vzhod je bil in ostaja pomemben trg za Slovenijo. Skupna blagovna menjava med Slovenijo in Ukrajino ter Rusijo je tako leta 2020 dosegla skoraj 1,5 milijarde evrov, številna podjetja tudi intenzivno poslujejo v obeh državah. Mnogim podjetjem je država letošnjo zimo že priskočila na pomoč zaradi inflacije cen energentov, kakšen nov šok torej res ne bi bil dobrodošel. V primeru zaostritve odnosov bi namreč prišel v dveh valovih, sprva zaradi turbulence, ki bi jo sprožila vojna, nato pa še v obliki sankcij, ki bi jih bržkone medsebojno uvedle ZDA in EU na eni ter Rusija na drugi strani. Tak scenarij sicer ni nekaj, česar gospodarstveniki ne bi poznali, ne nazadnje se je odvil že leta 2014, ko je ukrajinski revoluciji sledil ruski vojaški odziv – pripeljal je do sankcij Zahoda, ki v določeni meri še veljajo in tudi bodo, dokler se ne reši vprašanja polotoka Krim, ki ga je Rusija aneksirala.
V viharju tako imenovane majdanske revolucije in dogodkov, ki so sledili, je Slovenija zabeležila zmanjšanje poslovanja z Rusijo za kar petino. Takratni državni sekretar na gospodarskem ministrstvu, danes pa generalni sekretar Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Aleš Cantarutti je leta 2015 že poudarjal, da je »ruski trg za slovensko gospodarstvo preveč pomemben, da bi slepo sledili evropskim politikam«, ko gre za sankcije. Blagovna menjava sicer odtlej narašča, a še ni dosegla dveh milijard, ki jih je Cantarutti določil za cilj.
Brez hujših pretresov
O tem, kako aktualni dogodki vplivajo na poslovanje, smo preverili pri slovensko-ruskem poslovnem svetu na GZS, kjer so nam dejali, da v pogovorih s predstavniki podjetij za zdaj ni čutiti zaskrbljenosti, saj še niso občutili morebitnih negativnih posledic tenzij. Vendar so se pojavili določeni zamiki pri sklepanju pogodb, kot tudi pri poslovnih potovanjih, dokler se razmere ne umirijo. Sankcije ob morebitnem zapostrovanju razmer bi lahko hudo prizadele dele gospodarstev, predvsem pa bi uvedle administrativne ovire, ki bi upočasnile ekonomske tokove.
Poslovanje slovenskih firm na Vzhodu
Blagovna menjava z Ukrajino je do novembra 2021 izkazovala visoko rast tako na izvozni (+14 %) kot uvozni strani (+52 %). V letu 2021 pri GZS predvidevajo blagovno menjavo več kot 270 milijonov evrov ob občutnem presežku na slovenski strani. Najbolj zastopane blagovne skupine v izvozu so zdravila in gospodinjski aparati, v uvozu pa valjani izdelki iz železa in les za ogrevanje in embalažo. Od pomembnejših ukrajinskih investicij v slovensko gospodarstvo je treba omeniti Perutnino Ptuj, večjih investicij slovenskih podjetij v Ukrajino ni, izpostavimo lahko pisarne kranjskega Iskratela, odvisno družbo ima Intereuropa. V primeru Ruske federacije je izvoz do novembra lani v primerjavi s predhodnim obdobjem stagniral (–2,5 %), na ruski strani pa rastel (+13 %) . V izvozu prevladujejo zdravila, kemični izdelki in gospodinjski aparati, v uvozu pa naftni plini, kemični izdelki in valjani izdelki iz železa. Slovensko gospodarstvo je do konca leta 2020 prejelo za 169 milijonov evrov ruskih investicij (železarstvo in jeklarstvo, turizem, bančništvo) in v Rusko federacijo investiralo 470 milijonov evrov.
