Zamrznitev evropskih sredstev

Sodišče EU zavrnilo Madžarsko in Poljsko

G.G./STA
16. 2. 2022, 10.16
Posodobljeno: 16. 2. 2022, 10.47
Deli članek:

Sodišče EU je danes v Luksemburgu zavrnilo tožbi Madžarske in Poljske proti zakonodaji unije o pogojevanju evropskega denarja s spoštovanjem vladavine prava. Sodišče je izrek sodbe prvič prenašalo po spletu.

Profimedia
/

Evropska zakonodaja v obliki uredbe, ki sta jo na sodišču izpodbijali Poljska in Madžarska, opredeljuje kršitve vladavine prava, ki jih je mogoče kaznovati z zamrznitvijo evropskih sredstev, in postopek ukrepanja proti kršiteljicam.

Izid ni presenetil, saj je tudi generalni pravobranilec Sodišča EU Manuel Campos Sanchez-Bordona v začetku lanskega decembra predlagal zavrnitev tožb Madžarske in Poljske. Njegovo mnenje za sodišče ni zavezujoče, vendar mu sodba večinoma sledi.

EU je uredbo o pogojevanju evropskih sredstev z vladavino prava, ki je začela veljati januarja lani, sprejela v okviru pogajanj o večletnem evropskem proračunu za obdobje 2021-2027 in skladu za okrevanje po pandemiji covida-19 v skupni vrednosti 1824 milijard evrov.

Kompromis z Budimpešto in Varšavo, ki sta tej ureditvi vseskozi nasprotovali, je bilo decembra 2020 mogoče doseči, ker so se voditelji članic zavezali, da do odločitve Sodišča EU unija na podlagi te uredbe ne bo ukrepala. Kljub dogovoru voditeljev decembra 2020 je Evropski parlament konec lanskega oktobra vložil tožbo proti Evropski komisiji zaradi neukrepanja na podlagi uredbe o pogojevanju evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava.

Komisija je v kontekstu uredbe sicer poslala pismo Poljski in Madžarski s pozivom k dodatnim informacijam in pojasnilom. Gre za prvi korak ukrepanja v primeru članic, za katere se ocenjuje, da kršijo to zakonodajo, a do dejanskih ukrepov je še daleč.

O posledicah sodbe bodo popoldne na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljali evropski poslanci. Pri tem bode v oči dejstvo, da v razpravi ne bo sodelovala predsednica komisije Ursula von der Leyen, temveč le komisar za proračun Johannes Hahn.

Von der Leynova naj bi sicer po neuradnih informacijah usmeritve komisije za uporabo sporne zakonodaje, ki so v skladu s sklepi voditeljev iz decembra 2020 pogoj za pripravo konkretnih ukrepov, predstavila na marčevskem vrhu unije.

Kompromis voditeljev iz decembra 2020 namreč predvideva, da komisija ne bo predlagala ukrepov v skladu z uredbo, dokler ne bo ob upoštevanju določenih načel pripravila usmeritev za uporabo mehanizma pogojevanja. Usmeritve pa da bo dorekla po odločitvi Sodišča EU.