Z zapuščenimi trgovinami in praznimi ulicami je le malo znakov življenja v makedonskem mestu Valandovo, iz katerega mladi množično odhajajo v iskanju boljše priložnosti v tujini. Tako kot velik del revnega jugovzhoda Evrope tudi v severni Makedoniji tiktaka demografska bomba zaradi staranja prebivalstva, manj rojstev in množičnega izseljevanja.
Ta balkanska država je v zadnjih 20 letih izgubila deset odstotkov prebivalstva. Danes po podatkih vlade in Svetovne banke v tujini živi okoli 600.000 Makedoncev. Šibka gospodarska rast in pomanjkanje investicij upočasnjujeta napredek države, ki ima v 30 letih od osamosvojitve le 1,8 milijona prebivalcev. "Če ste imeli 2,4 milijona prebivalcev in več kot četrtine ni več, potem vas mora resno skrbeti, kaj se dogaja," je dejal Apostol Simovski, vodja državnega statističnega urada.
Vasi in mesta, kot je Valandovo, ki se nahaja približno 150 km od Skopja, ponujajo malo delovnih mest, zato morajo tisti z ambicijami poklicno pot iskati drugje. "Duh mladosti se načrtno uničuje," je dejal Pero Kostadinov, 33-letni novoizvoljeni župan. "Navdušenje za boj in obstanek v državi je izgubljeno." V Valandovem več kot 90 odstotkov prihodkov prihaja iz kmetijstva, podobno kot drugod v Severni Makedoniji.
Od razpada Jugoslavije in osamosvojitve so mnogi v Severni Makedoniji upali na članstvo v EU in koristi, ki jih to prinaša. Vendar pa je bila pot Makedonije do članstva večkrat blokirana. Najprej je blokirala Grčija, zato je Skopje privolilo v preimenovanje države; zdaj Bolgarija, ki zanika obstoj makedonskega jezika. Mnogi zato začenjajo dvomiti v evropsko perspektivo, tistim, ki ostanejo v državi, pa ostane povprečna mesečna plača 470 evrov.
Podobna situacija je drugod na Balkanu
Po podatkih vlade je Albanijo v zadnjih treh desetletjih zapustilo približno 1,7 milijona ljudi, kar predstavlja 37 odstotkov prebivalstva. Srbijo je zapustilo tudi na stotine tisoč ljudi; ocenjuje se, da je državo v zadnjih 20 letih zapustilo do 10.000 zdravnikov. »Vse države Zahodnega Balkana so bile v različni meri prizadete zaradi izseljevanja. Glavni razlogi so ekonomski, vse bolj pa tudi socialni,« je povedal Ilir Gedeshi, profesor ekonomije v Tirani.
Hrvaška je opozorilo državam Zahodnega Balkana, da članstvo v EU ne bo spremenilo trenda izseljevanja. Hrvaška je od vstopa leta 2013, ko je imela nekaj več kot štiri milijone ljudi, po prvem popisu izgubila skoraj 10 odstotkov prebivalstva. Združeni narodi ocenjujejo, da bo Hrvaška do konca stoletja imela le 2,5 milijona prebivalcev. Demografi opozarjajo, da majhna populacija ne bo zdržala nadaljnjih izgub.
Nov demografski ukrep vlade, predstavljen decembra bi tistim, ki se vrnejo na Hrvaško, ponudil podporo do 200.000 kun (26.600 evrov). A za nekatere dele države je že prepozno. »Prodam«, je pogost napis v Požegi. V tistem delu Hrvaške, kjer je živelo okoli 80.000 ljudi, je v zadnjih desetih letih odšlo več kot 16 odstotkov prebivalstva. »V moji ulici je tretjina hiš praznih,« je povedal 39-letni Igor Čančar iz bližnjega Brestovca. Med izseljenci je njegova sestra, ki se je preselila v Avstrijo, z ženo in dvema otrokoma ter njegovi tesni prijatelji. Če želite, da mladi ostanejo, jim naredite hišo in vrtec, je dodal Čančar. »Zadnji vlak odhaja, mi pa nič ne počnemo, samo stojimo na peronu in mahamo,« je zaključil Slavonec.
