Britanski premier Boris Johnson je včeraj popoldne sporočil, da se kriza okoli pomanjkanja goriva umirja in da se razmere na bencinskih črpalkah izboljšujejo.
"Zdaj lahko vidimo, da se razmere izboljšujejo, iz industrije pa je mogoče slišati, da se dobava na servise vrača na običajen način," je dejal Johnson. Britanski premier je ob tem pozval državljane, naj svoje dneve nadaljujejo kot običajno in tudi vozila polnijo kot običajno.
V nedeljo je združenje PRA sporočilo, da se s pomanjkanjem goriva soočata do dve tretjini njihovih članov, 5500 neodvisnih bencinskih servisov. V Veliki Britaniji je po podatkih BBC sicer okoli 8000 bencinskih servisov.
Pomanjkanje voznikov cistern
Na bencinskih servisih na Otoku se zadnje dni vijejo dolge vrste. Potrošnike namreč skrbi, da bi lahko črpalke zaradi pomanjkanja voznikov cistern kmalu ostale prazne.
Kot poroča BBC, je britansko ministrstvo za obrambo zagotovilo, da je v visoki pripravljenosti 150 usposobljenih voznikov, še 150 pa je pripravljenih, da jim pomagajo.
Britanski minister za podjetništvo in industrijo Kwasi Kwarteng je danes popoldne sporočil, da bo vojska v naslednjih dneh začela pomagati pri dostavi goriva. Pri tem je priznal, da je bilo zadnjih nekaj dni "napornih," je poročal BBC. Zanikal je, da je kriza z dobavo goriva Veliki Britaniji, in dejal, da se razmere "umirjajo".
Britanska vlada je napovedala tudi ukrepe za zmanjšanje pomanjkanja voznikov cistern. Med vladnimi ukrepi so začasna ukinitev konkurenčnih pravil v sektorju, izdaja dodatnih 5000 trimesečnih vizumov za tovornjakarje, pospešitev izobraževanja za voznike tovornih vozil in poskus, da na ceste znova privabijo tovornjakarje, ki imajo vse potrebne licence, a trenutno poklica ne opravljajo.
Medtem se krepijo pozivi, naj se prioritetni dostop na bencinske servise zagotovi zdravstvenemu osebju, policistom in drugim ključnim delavcem.
Zaradi brexita so mnogi tuji vozniki morali zapustiti Otok, kar je prizadelo različne sektorje, od prehranskega do gradbenega. Številni vozniki v Veliki Britaniji so namreč prihajali iz vzhodne Evrope in jim nova migrantska politika ni šla na roko. Številni pa so se v domače države vrnili tudi zaradi zdravstvene krize, ki jo je povzročil covid-19.
