Gvinejska vlada zadeve še ni komentirala in ni jasno, kje se trenutno nahaja predsednik države Alpha Conde. So pa prevratniki iz vrst vojske v videoposnetku, ki so ga posredovali AFP, navedli, da so predsednika države zajeli in razpustili vlado.
Gvineja je kljub bogatim nahajališčem rud ena najrevnejših držav na svetu. Že dlje časa je priča politični nestabilnosti.
Prebivalci vladne četrti v Conakryju, ki jih je bilo danes mogoče priklicati, so povedali, da je bilo slišati neprekinjeno streljanje. Zaradi vernosti niso želeli izdati svojih imen, so pa povedali, da so na ulicah vojaki, ki so pozvali prebivalce, naj ne zapuščajo svojih domov.
Eden od stanovalcev je povedal, da je videl "kolono vojaških vozil z navdušenimi vojaki" na krovu na poti v središče mesta. "Streljali so v zrak in vzklikali svoje vojaške slogane," je dodal.
Zahodni diplomat v Conakryju, ki prav tako ni želel biti imenovan, je dejal, da "ni dvoma", da gre za poskus državnega udara. Po njegovih besedah so se nemiri začeli, ko je vlada poskušala odstaviti enega od višjih poveljnikov posebnih enot. S tem naj bi zanetila upor med temi enotami, ki naj bi zatem zavzele predsedniško palačo. AFP teh navedb ni uspela neodvisno preveriti.
Gospodarstvo
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Do podobnih dogodkov je v Gvineji že prišlo. Lani je vojska zaprla dostop do vladne četrti po domnevnem vojaškem uporu dan pred predsedniškimi volitvami.
Država s približno 13 milijoni prebivalcev je bila nekdaj francoska kolonija, leta 1958 pa je pridobila neodvisnost. Conde je dolga leta deloval v opoziciji, leta 2010 pa je na podlagi obljub boja proti korupciji postal prvi demokratično izvoljeni predsednik države.
Lanske predsedniške volitve so zaznamovali očitki o prevarah. 83-letni Conde je na njih osvojil tretji predsedniški mandat, potem ko je nekaj mesecev prej uspel uvesti spremembo ustave, ki je prej omogočala le dva mandata. Na protestih proti njegovi vnovični zmagi je umrlo več deset ljudi, večinoma v soočenjih z varnostnimi silami. Več sto ljudi je bilo aretiranih.
Conde je bil znova imenovan za predsednika 7. novembra lani, čeprav so njegov glavni tekmec Cellou Dalein Diallo in drugi predstavniki opozicije označili volitve za prevaro.
