Hobi bogatih

Najbogatejši Zemljani tekmujejo v poletih v vesolje

Antun Katalenic
19. 7. 2021, 19.00
Deli članek:

Pandemija koronavirusa je še pospešila razslojevanje; medtem ko milijarde muči pomanjkanje, najbogatejši Zemljani tekmujejo v poletih v vesolje.

Reuters
Ko ne veš več kaj bi storil z bogastvom, zapustiš planet.
Če je 1 evro 1 sekunda, bi potrebovali 5640 let za preštetje Bezosovega bogastva. Po isti enačbi bi za bogastvo zakoncev Login potrebovali 22 let, za državljana s 100.000 evri premoženja pa zgolj 28 ur. 

Ekscentrični multimilijarder Richard Branson je 11. julija poletel v vesolje. Sedemdesetletni Britanec si je s tem podvigom prislužil naziv astronavta, skupaj s petimi uslužbenci podjetja Virgin Galactic, ki je del konglomerata Virgin v njegovi lasti. Z enournim poletom, ob katerem so dosegli maksimalno višino 86 kilometrov, je Branson prehitel najbogatejšega Zemljana Jeffa Bezosa, ki svoj polet v vesolje načrtuje jutri. Če je 20. stoletje zaznamovala vesoljska tekma med globalnima velesilama Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo, bo to stoletje očitno minilo v znamenju vesoljske tekme bogatašev.

Reuters
Richard Branson tudi v osmem desetletju življenja premika meje možnega.

Kje so meje?

Kljub Bransonovemu uspešnemu poletu pa Bezos ni pripravljen priznati, da je izgubil, saj sam za mejo vesolja označuje mednarodno definicijo 100 kilometrov nad površjem, in ne 50 kilometrov, kot to priznava ameriška vesoljska agencija Nasa. Branson kljub temu že teče zmagovalni krog in dodaja, da bo Virgin Galactic na čelu nove komercialne vesoljske industrije, ki bo človeštvu odprla vesolje in spremenila svet na bolje. Redne komercialne polete v vesolje sicer načrtujejo za leto 2022. Prodali so že 600 vozovnic, ki so jih kupili ljudje iz 60 držav, med zainteresiranimi za turistični polet naj bi bil tudi Elon Musk, drugi najbogatejši Zemljan. Čeprav je Bransonu prvemu uspelo priti do vesolja, pa je pravzaprav s svojimi petimi milijardami evrov bogastva siromak za Bezosa in Muska.

Slovenija brez milijarderja

Na svetu naj bi bilo okoli dva tisoč ljudi, ki imajo premoženje v vrednosti milijarde evrov, nobeden pa ni iz Slovenije. Še najbližje prideta zakonca Iza in Samo Login, katerih skupno premoženje se ocenjuje na 689 milijonov evrov. Premoženje Jeffa Bezosa, ustanovitelja Amazona, je medtem ocenjeno na 178 milijard evrov, ali drugače rečeno, na 258-kratnik bogastva Loginov. Vrednost premoženja drugega najbogatejšega slovenskega para, Sandija Češka in Livije Dolanc, naj bi bila po poročanju Financ »zgolj« 334 milijonov evrov oziroma 1/533 Bezosovega premoženja.

Reuters
Ustanovitelj Amazona Jeff Bezos se približuje meji 200 milijard evrov premoženja.

Po drugi strani naj bi bil Elon Musk, lastnik Tesle, »težak« 137 milijard evrov. Za občutek: skupni proračun Republike Slovenije za leto 2021 znaša 13,5 milijarde evrov, skupni bruto domači proizvod celotnega slovenskega gospodarstva letos pa naj bi se gibal okoli 50 milijard evrov. V času, ko se svet spopada s krizo, kot je še ni bilo, bogati dodatno bogatijo, ugotavljajo nove raziskave ekonomskih možganskih trustov po svetu. Samo v času pandemije naj bi planet dobil novih 5,2 milijona milijonarjev, ugotavlja Credit Suisse, kar pripisuje splošni inflaciji, predvsem pa tisti na nepremičninskem trgu. V tej situaciji tako 1,1 odstotka svetovnega prebivalstva obvladuje kar polovico vsega globalnega bogastva, medtem ko se ocenjuje, da naj bi več kot sto milijonov ljudi zaradi pandemije padlo pod mejo ekstremne revščine, ki je določena pri 1,60 evra na dan ali 584 evrih na leto.

Tekma do dna

Ob tem, ko bogataši z Zahoda tekmujejo v tekmi do zvezd, pa države med seboj tekmujejo do dna, saj v želji po pridobivanju tujih investitorjev znižujejo davke ali klestijo delavske pravice, da bi ustvarili čim bolj ugodno »podjetniško klimo«. Slovenija pri tem ni izjema, priča davčna reforma finančnega ministra Andreja Širclja; če je že res, da bo ta poskrbela, da vsem delavcem po obdavčitvi ostane nekaj več v žepu, so z uvedbo socialne kapice pravi zmagovalci te reforme tisti z visokimi prihodki in velikim premoženjem. Je pa zato vsaj vetrič sprememb zapihal na globalni ravni, kjer se je Slovenija pridružila pobudi finančnih ministrov G20, ki so v sodelovanju z OECD sklenili stopiti na prste multinacionalnim korporacijam, ki se izogibajo plačilu davka s posebnimi pogajanji ali preprosto tako, da prikažejo ustvarjeni dobiček v državi, kjer jim to finančno najbolj ustreza. Končni dogovor na to temo se pričakuje oktobra na vrhu v Rimu, ni pa še jasno, kako bo vplival na vesoljske igre bogatih dečkov.