Na Madžarskem že nekaj let kroži šala, da so tistemu državniku, ki se sreča s predsednikom madžarske vlade Viktorjem Orbanom, šteti dnevi. Kot dokazno gradivo med drugim služijo srečanja Orbana z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom pred arabsko revolucijo leta 2011, z ukrajinskim predsednikom Viktorjem Janukovičem pred majdansko revolucijo leta 2012, s Heinzem-Christianom Strachejem, podkanclerjem avstrijske vlade, pred izbruhom afere Ibiza. Tisti željni zamenjave oblasti v Belorusiji so tako lani klicali k temu uroku še za predsednika Belorusije Aleksandra Lukašenka, ki se je srečal z madžarskim premierjem lansko poletje, a za zdaj še nič ne kaže, da bi urok prijel. Enako velja za slovenskega premierja Janeza Janšo, ki se je z madžarskim kolegom srečal lanskega oktobra. Dejstvo je, da Janši, tako kot drugim njegovim kolegom iz skrajnejšega pola evropske desnice, ni več tako udobno na njihovih stolčkih.
S takšnimi prijatelji ...
Da si Janša slabo izbira zaveznike, ni skrivnost. Polaganje vseh upov in slepo prepričanje v zmago Donalda Trumpa na lanskih volitvah za predsednika ZDA mu je prineslo večinoma posmeh. Njegovo pajdašenje s Poljsko in Madžarsko, ki sta se že večkrat znašli v postopkih zaradi napadov na neodvisnost sodstva ali medijev, je Slovenijo uvrstilo v blok držav, kjer je demokracija, kot jo poznamo, ogrožena. Glede na naraščajoče pritiske in omejeno funkcionalnost zakonodajne veje oblasti je možnost predčasnih volitev v Sloveniji povsem verjetna. V vsakem primeru pa se zdi, da Janša po naslednjem glasovanju ljudstva ne bo sposoben znova oblikovati vlade. Njegovim kolegom na evropski desnici ni nič kaj lažje; najbližji zavezniki slovenskega premierja so tako v več državah soočeni z obtožbami o korupciji ali uličnim protestom in/ali okrepljeni opoziciji.
Kurzova mama
V Izraelu, kjer je bil Janez Janša na prvem tujem bilateralnem srečanju v tem mandatu, se tamkajšnji premier Benjamin Netanjahu očitno poslavlja od funkcije, s tem pa tudi mogoče od svobode, saj je pred njim sodni proces, kjer mu je očitanih več primerov koruptivnega ravnanja v zameno za prejete podkupnine. Nekoliko bližje nam pa se Avstriji mladi kancler Sebastian Kurz otepa obtožb o laganju pred parlamentarno komisijo, ki preiskuje domnevno korupcijo v obliki uslug, podkupnin ali zaposlitev v največjem podjetju, ki se ukvarja s kazinoji. Kurz je v avtokratskem stilu dejal, da gre za povsem neutemeljene obtožbe, in dodal, da tudi v primeru obtožnice ne bo odstopil. S takšno retoriko sledi vzoru kolegom iz vzhodnih sosed, kjer desne vlade blatijo sodstvo in pod vprašaj postavljajo njeno neodvisnost. Zato je 34-letni Kurz za medije celo podelil citat svoje mame, ki naj bi bila »izjemno žalostna in zaskrbljena« zaradi obtožb zoper svojega sina. Še dlje je šel njegov minister za finance Gernot Blümel, ki je oporekal odločitvi ustavnega sodišča glede predaje določenih dokumentov preiskovalcem, popustil pa je šele, ko se je v spor moral vmešati kar predsednik republike Alexander Van der Bellen.
Nihče ni kriv
Premierja Češke (Andrej Babiš) in Bolgarije (Bojko Borisov), s katerima je Janša pred meseci koaliral v primeru domnevne nesolidarnosti EU pri delitvi cepiv, so že preiskovali, a sta se za zdaj uspešno ognila pregonu. S primerom Babiša se bo očitno ukvarjalo tudi novoustanovljeno evropsko javno tožilstvo, ki so mu češki kolegi zaupali to nalogo. Spomnimo, Slovenija zaradi blokad vlade še vedno ni imenovala svojih predstavnikov v tem organu, pet držav članic, med njimi tudi Madžarska in Poljska, pa se je odločilo, da sploh ne bodo pristopile k novemu organu, katerega naloga bo preučevanje nepravilnosti pri porabi evropskih sredstev.
Pod prej omenjeni protest zoper nepravičnosti razporeditve cepiv se je podpisala tudi hrvaška vlada pod vodstvom HDZ, stranke, ki je nepravnomočno že bila označena za kriminalno organizacijo. V Italiji medtem najtesnejši zaveznik SDS Matteo Salvini čaka na odločitev glede tega, ali bo res moral za obtožensko klop po tem, ko leta 2019 ni dovolil izkrcanja humanitarne ladje z begunci, zaradi česar je bila proti njemu vložena obtožnica zaradi domnevnega ugrabljanja ljudi, ki niso smeli z ladje. Vsem je seveda skupno, da vse obtožbe zavračajo, pravosodje in medije, ki o tem poročajo, pa poskušajo diskreditirati.
