Novice Svet24

Predsednica predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi je pozvala k diplomatskemu bojkotu zimskih olimpijskih iger, ki bodo na Kitajskem potekale prihodnje leto. Poziv na konferenci obeh domov ameriškega kongresa je bil sicer namenjen tako domačim kot tujim politikom. “Kar predlagam je diplomatski bojkot, pri katerem se voditelji vodilnih svetovnih držav olimpijskih iger ne bi udeležili.”

Poziv k bojkotu zimskih olimpijskih iger, ki bodo v Pekingu potekale februarja prihodne leto, je še eden v vrsti pritiskov ameriške politike na kitajske oblasti zaradi domnevnih kršitev človekovih pravic nad muslimansko manjšino Ujgurov v kitajski avtonomni regiji Sinkiang. ZDA kitajske oblasti obtožujejo celo genocida nad to manjšino, čeprav dokazov za te obtožbe še niso predložili.

“Da bi voditelji držav šli na Kitajsko, medtem ko se tam dogaja genocid, postavlja vprašanje, kakšno moralno avtoriteto bi še imeli, da bi lahko govorili o človekovih pravicah v svetu,” je dejala Pelosijeva.

Reuters

Na izjavo Pelosijeve se je odzval kitajski veleposlanik v ZDA Liu Pengyu. “Sprašujem se, kako lahko nekateri ameriški politiki mislijo, da imajo dejansko moralno avtoriteto govoriti o vprašanjih človekovih pravic. Gledano zgodovinsko in trenutno, ne morejo neosnovano kritizirati Kitajske,” je zapisal na Twitterju in dodal, da Kitajska nasprotuje politizaciji športa, ki je tudi v nasprotju z Olimpijsko listino. “Poskusi nekaterih ameriških politikov, da bi olimpijske igre zlorabili za vmešavanje v notranje zadeve Kitajske so obsojeni na propad, saj jih bo mednarodna skupnost zavrnila,” je še dodal veleposlanik.

UNHCR

Leta 2019 so Združeni narodi (ZN) sicer obravnavali dve pismi glede obravnave Ujgurov v kitajski avtonomni provinci Sinkiang. Prvo pismo, ki ga je podpisalo 22 držav globalnega zahoda, je obsodilo kitajsko množično zapiranje Ujgurov. Drugo pismo, ki ga je podpisalo 50 držav Azije, bližnjega vzhoda in globalnega juga, med njimi tudi več deset pretežno muslimanskih držav, je izpostavilo “izjemne dosežke Kitajske pri obrambi in promociji človekovih pravic preko gospodarskega razvoja” in države zahoda pozvalo “naj se vzdržijo neutemeljenih obtožb proti Kitajski.”

Kitajski predstavniki so kritični do Washingtona tudi zaradi dvojnih meril, ki jih imajo ameriške oblasti do muslimanov po svetu. “ZDA trdijo, da jim je mar za človekove pravice muslimanov, a so slepi za trpljenje Palestincev v trenutnih spopadih med Izraelom in Palestino,” je denimo pred dnevi dejala tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Hua Chunying.

Prisotnost ameriške mornarice v bližini Kitajske se je pod Bidnom povečala

Ameriški pritiski na Peking pa se odvijajo tudi na vojaško-strateškem področju. Skozi Tajvansko ožino je namreč v torek znova zaplul ameriški raketni rušilec USS Curtis Wilbur. Plovba priča o “zavezanosti ZDA svobodnemu in odprtemu območju Indo-Pacifika,” so sporočili s 7. flote Ameriške mornarice in dodali, da bodo “še naprej leteli, pluli in delovali kjer koli to dovoljuje mednarodno pravo."

Ožina je sicer v mednarodnih vodah, vendar je prisotnost ameriške mornarice znak podpore Tajvanu, ki je s Kitajsko v ozemeljskem sporu že od konca državljanske vojne leta 1950. Predstavnik kitajskega obrambnega ministrstva Zhang Chunhui je plovbo ameriškega rušilca obsodil in dejal, da ameriška dejanja "pošiljajo napačne signale silam tajvanskih separatistov" ter ogrožajo mir in stabilnost v celotni regiji.

Kitajske oblasti so se sicer pred kratkim pritožile nad povečano aktivnostjo ameriške mornarice v regiji, odkar je vajeti Združenih držav Amerike prevzel Demokrat Joe Biden. Zadnji večji incident se je zgodil prejšnji mesec, ko so ameriški mornarji objavili fotografije, kako se sproščajo na krovu rušilca v neposredni bližini kitajske letalonosilke Liaoning. Peking je ZDA takrat obtožil, da so “posegle v urjenje kitajske strani in resno ogrozile varnost plovbe in osebja na obeh straneh."