Kje so meje svobodnega govora – in kdo jih določa? Takšna in podobna vprašanja so morda bolj kot kadarkoli prej v mislih odločevalcev po vsem svetu, potem ko je kopica spletnih gigantov, od Googla, Twitterja in Facebooka do Amazona, vzela pravico v svoje roke in izbrisala račune predsedniku Združenih držav Amerike Donald Trumpu ter njegovim najzvestejšim podpornikom.
Twitter predsednik
Trump, ki se ima v določeni meri verjetno ravno Twitterju zahvaliti, da je sploh postal predsednik, je največ gneva usmeril ravno v to, sicer njemu najljubšo platformo. S to potezo je ameriško družbeno omrežje namreč prekinilo stik Trumpa z 88,7 milijona njegovih sledilcev. Njegova neprestana aktivnost na twitterju je po drugi strani ustvarjala ogromno prometa, umik ameriškega predsednika tako ni ostal neopažen niti na borzi, kjer so Twitterjeve delnice izgubile tudi do 12 odstotkov vrednosti, preden so si spet nekoliko opomogle. Reakcije med Trumpovimi nasprotniki so bile deljene: medtem ko je en del njih opeval potezo, češ da je končno nekdo stopil na prste nevarnemu voditelju, so drugi opozarjali na nevarnost precedensa, kjer zasebno podjetje tako grobo poseže v javni diskurz. Slednjo pozicijo sta zavzeli tudi najmočnejši evropski vladi, tako Pariz kot Berlin sta izrazila zaskrbljenost nad tovrstnim početjem. A tokratna blokada ameriške skrajne desnice še zdaleč ni prva tovrstna poteza šefov iz kalifornijske Silicijeve doline.
Posebna pravila
Twitter je luč sveta ugledal leta 2006, prve večje »čistke« pa so se lotili v letu 2014, ko je platforma vse prepogosto služila kot orodje za rekrutacijo borcev Islamske države. V naslednjih dveh letih je Twitter sporočil, da je izbrisal več kot 300 tisoč profilov, ki so delili takšne problematične vsebine. Trumpova zmaga leta 2016 je označila dokončno tranzicijo v dobo interneta, kaj kmalu pa se je tako Twitter znašel v nevihti glede tega, ali naj sploh še dovoli Trumpu, da nadalje uporablja platformo. Podjetje je pričakovano zavzelo pragmatično držo in ubranilo svoj ekonomski interes, rekoč, da so njegovi tviti v službi obveščanja javnosti in kot takšni pomembni. Pa čeprav so redno kršili pravila o sovražnem govoru.
V čigavem interesu
Trump in ameriška konservativna desnica trdita, da so ravno oni tisti, ki so najbolj na udaru Twitterja, a pogled v preteklost delovanja odločevalcev na platformi prikazuje kopico političnih akterjev, katerih profili so bili blokirani. Od 2016 je Twitter res ugotovil hude kršitve pri številnih ameriških in evropskih »alt-right« desničarskih aktivistih (alternativni desnici), ki so odkrito širili rasistična in ksenofobna sporočila. Iz istih razlogov je tudi grška parlamentarna stranka Zlata zora ostala brez svojega računa. A od leta 2019 je Twitter razširil in okrepil svoj nadzor, tudi nad neangleško govorečimi okolji. V skladu z željami več ameriških poslancev so denimo odstranili račune, povezane z organizacijama Hamas iz Palestine in Hezbolah iz Libanona, ki ju v ZDA označujejo kot teroristični. Podobno usodo so doživeli računi, povezani z vladami Kube, Venezuele in Irana, pri čemer Twitter nikoli ni ustrezno pojasnil razlogov za suspenz. Tako so bili začasno ali stalno blokirani tudi visoki predstavniki teh držav, ki jih v ZDA označujejo za sovražne, ker nasprotujejo njihovim globalnim interesom.
Twitter je podjetje, ki manevrira po političnem minskem polju. Če se je do zdaj poskušalo izogibati eksplozijam, tako da je uslužno ravnalo po željah vlad ZDA ali pa tudi Rusije, s suspenzom Trumpa vstopamo v novo obdobje, ki bo imelo daljnosežne posledice za demokracijo. Ali bo Twitter kmalu posegel tudi v slovenski politični prostor? Kandidatov za blokado je kar nekaj tudi na sončni strani Alp.
