Ukrep subvencioniranja čakanja na delo, ki se formalno izteče 31. januarja, bo podaljšan najmanj do konca aprila, je pred današnjo sejo vlade tvitnil Janša. Seja, namenjena epidemiološkim razmeram ter oceni učinkov ukrepov in njihovim morebitnim spremembam, se je začela ob 18. uri na Brdu pri Kranju.
Ukrep subvencioniranja čakanja na delo imajo delodajalci možnost koristiti že od prvega dne po spomladanski razglasitvi epidemije. Junija se mu je pridružil ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa in medtem, ko bo slednji veljal do konca letošnjega junija, je bil ukrep subvencioniranja čakanja na delo nazadnje podaljšan le do konca januarja.
Po doslej sprejetih sedmih protikoronskih zakonih imajo podjetja na voljo še druge oblike pomoči, dodatne namerava vlada vključiti v osmega.
Delno povračilo nadomestila plače lahko delodajalci uveljavljajo za zaposlene, ki jih napotijo na začasno čakanje na delo, ker jim zaradi posledic epidemije začasno ne morejo zagotavljati dela.
Povračilo znaša 80 odstotkov izplačanega nadomestila plače in je omejeno z višino povprečne plače v Sloveniji, lahko pa seže do celotnega izplačanega zneska, če skupni znesek prejetih državnih pomoči po interventnih zakonih pri posameznem podjetju ne presega 800.000 evrov.
Delodajalci ukrepe za zaščito delovnih mest pozdravljajo. Od začetka izvajanja interventne zakonodaje do prejšnjega tedna so na zavodu za zaposlovanje za ukrepe čakanja na delo, karantene, višje sile in skrajšanega delovnega časa izplačali že za skupaj več kot 383 milijonov evrov.
