Satoši Nakamoto je sleherniku neznana oseba, gre pa za nepoznanega ustanovitelja kriptovalute bitcoin. Identiteta posameznika, ki stoji za enim največjih investicijskih bumov novega desetletja, je še vedno stvar ugibanj, zelo verjetno pa je, da bo tako ostalo za vedno. Izumitelj se je namreč povsem umaknil od svoje kreacije, ki te dni vedno znova dosega rekordne vrednosti, prvič od nastanka leta 2008 pa velike finančne institucije preučujejo možnost vlaganja v ta sektor. Naraščajoče cene, in s tem priljubljenost kriptovalut, pa so privlekle tudi pozornost vlad, ki nočejo ostati brez davčnih dohodkov. Ali je še pravi čas za nakup bitcoina?
Rudarjenje kriptovalut
Bitcoin je kriptovaluta, ki obstaja samo na spletu, torej je plačilno sredstvo brez fizičnega pokritja v obliki bankovcev ali kovancev. Priljubljenost je v zadnjem desetletju pridobila zaradi tega, ker gre praviloma za anonimno sredstvo plačevanja, njeno cirkulacijo pa ne nadzoruje nobena krovna institucija kot v primeru državnih ali naddržavnih valut. Pridobivanje bitcoina v osnovi poteka s tako imenovanim rudarjenjem, kar je proces, ki ga opravljajo računalniki, tako da rešujejo zahtevne matematične naloge in na ta način »odkopljejo« bitcoin, ki se ga zaradi več razlogov prijema vzdevek internetno zlato. Ravno za tem se skriva razlog za bitcoinovo rast v preteklih tednih. Enormne finančne injekcije, ki jih od začetka pandemije uporabljajo države in centralne banke, držijo svetovna gospodarstva nad vodo v hudih časih. Na drugi strani pa ni jasno, kaj bo sledilo, ko se bo povpraševanje vrnilo na raven pred pandemijo. V tem trenutku gre seveda zgolj za špekulacije, a določeni investitorji opozarjajo na pospešeno inflacijo po vrnitvi v predhodno stanje. Bitcoin na drugi strani nima centralne banke, ki bi ga upravljala in tiskala dodatni denar, kot to počnejo z navadnimi valutami. Trenutno je bilo »izkopanih« 19 od 21 milijonov bitcoinov, kar je načeloma največje mogoče število bitcoinov, ki jih bo kadarkoli v obtoku.
Kam z bitcoini?
Čeprav se denimo Kranj ponaša z logotipom bitcoina na enem od svojih rondojev, ta kriptovaluta, tako kot neštete druge kripotvalute, v Sloveniji še ni sprejeta kot splošno plačilno sredstvo. Medtem ko v ZDA ali Združenem kraljestvu že določene navadne trgovine sprejemajo bitcoine kot eno od možnosti plačila, se v Sloveniji najdejo le redki primeri česa takega. Prednost in osnovna tržna ideja, zakaj bi navaden državljan uporabljal bitcoin, je v dejstvu, da bo njegovo plačilo odrešeno vseh dajatev banki in državi, ki si jemljeta svoj delež ob transakcijah, ki potekajo prek spleta.
Zmagovalci in poraženci
Slovenska zakonodaja trenutno predpisuje, da se od dobička iz kapitala, ki ga fizična oseba dosega s prodajanjem virtualnih valut, vključno s kriptografskimi žetoni, dohodnina ne plača pod pogojem, da fizična oseba ne dosega tovrstnih dohodkov v zvezi z opravljanjem dejavnosti. In medtem ko države pripravljajo načine, kako izvleči svoj del kriptovalutskega kolača, navadne ljudi hkrati opozarjajo na nevarnost takšnih špekulativnih naložb. Če denimo država do določene vsote jamči strankam propadle banke, da bodo dobile denar nazaj, to za bitcoine pač ne velja. Izjemno hitra rast kriptovalute – samo v letu 2020 je cena zrasla za 304 odstotke – napeljuje k sklepu, da gre še za enega od tako imenovanih balončkov. Drugače rečeno, to pomeni, da je vrednost dobrine prenapihnjena, v trenutku, ko se razpoči, pa lahko vrednost hitro pade. Vse naštete prednosti kriptovalut so namreč hkrati njihove slabosti, tako da nihče ne more jamčiti dobičkov, celo nasprotno. Z besedami guvernerja centralne britanske banke Andrewa Baileyja: »Če boste vlagali v bitcoin, bodite pripravljeni, da boste denar izgubili.«
