Natanko toliko jih je leta 2016 proti demokratki Hillary Clinton osvojil Trump in to označil za največji dosežek v zgodovini ameriških volitev. Zdaj že teden in pol po volitvah še vedno zavrača priznanje poraza in vztraja pri trditvah o volilnih prevarah. Trump je sicer zbral 232 elektorjev.
Bidnu je uspelo Trumpu odvzeti vse tri države na severu ZDA, ki so bile ključne za Trumpovo zmago leta 2016 - Pensilvanijo, Wisconsin in Michigan - z večjo prednostjo, kot je bila Trumpova leta 2016. Poleg tega mu je uspelo iz republikanskega tabora iztrgati še Arizono in Georgio, kjer sicer poteka še ročno preštevanje glasovnic, vendar se rezultat najbrž ne bo spremenil.
Biden je prvi demokrat, ki mu je uspelo zmagati v Georgii od Billa Clintona leta 1992 in prav tako prvi demokrat po Clintonu leta 1996, ki mu je uspelo zmagati v Arizoni.
Trumpovi podporniki še naprej upajo, da se bo zgodilo nekaj, kar bo spremenilo dejstva in za danes so v Washingtonu napovedani veliki protesti proti izidu volitev. Opozarjajo, da mediji, ki so razglasil zmago, niso nobena avtoriteta, in želijo, da o volitvah odločijo sodišča na čelu s konservativno večino vrhovnega sodišča ZDA.
Državne volilne komisije morajo zdaj v skladu s svojimi zakonskimi roki do konca novembra in začetka decembra potrditi izide, kar je le formalnost. Državni kongresi in guvernerji potem potrdijo imena elektorjev, ki morajo 14. decembra oddati svoje glasove zmagovalcu. Razen v Nebraski in Mainu, kjer elektorje delijo zmagovalcem posameznih kongresnih okrožij, vsepovsod drugje vse elektorje dobi le zmagovalec celotne države.
