Kot so spomnili v ZN, se je leta 2010 190 članic organizacije s podpisom konvencije o biološki raznolikosti zavezalo k omejitvi škode, ki jo naravi povzroča človek.
Konvencija vključuje 20 ciljev: od opuščanja fosilnih goriv do omejevanja izgube habitatov in zaščite ribjih populacij. Vendar pa očitno ne bo dosežen nobeden od teh ciljev, opozarjajo v ZN. "To dodatno spodkopava prizadevanja za boj proti podnebnim spremembam," so dodali.
Spomnili so na nedavno poročilo Svetovne organizacije za varstvo narave, ki izpostavlja, da so svetovne populacije sesalcev, ptic, dvoživk, plazilcev in rib od leta 1970 v povprečju upadle za 68 odstotkov.
Podatki Svetovne meteorološke organizacije, ki deluje v okviru ZN, kažejo, da rekordno visoke temperature ozračja ter z njimi povezano taljenje ledenikov in dvigovanje gladine morja ogrožajo zaloge pitne vode za več milijard ljudi. Zadnjih pet let je bilo najtoplejših pet zaporednih let doslej.
Kot je dejala izvršna sekretarka Medvladne platforme za biotsko raznovrstnost (IPBES) Anne Larigauderie, bi morala globalna zdravstvena kriza zaradi covida-19 predramiti svetovne voditelje.
"Jasno je že, da smo najbolj nevarna vrsta ljudje," je izpostavila in pozvala h korenitim spremembam načina življenja. Za pozabljanje na pomen biološke raznolikosti nimamo več izgovorov, je dodala.
Spomnila je še na zaveze iz leta 2015 sprejetega pariškega podnebnega sporazuma, ki države podpisnice zavezuje k omejitvi dviga povprečne globalne temperature občutno pod dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo in jih spodbuja k ukrepom za omejitev na 1,5 stopinje.
Krčenje gozdov
Ne najbolj spodbudni so po navedbah ZN tudi podatki o krčenju gozdov. V zadnjih 20 letih je bilo na Zemlji posekanih sto milijonov hektarjev gozda, kar je sicer manj kot v predhodnem 20-letnem obdobju, vendar pa se je upadanje izsekavanja upočasnilo.
Gozd letos prekriva 31,2 odstotka vsega kopnega, kar je 0,7 odstotne točke manj kot pred 20 leti. Razmere so najslabše v podsaharski Afriki in jugovzhodni Aziji, kjer je deforestacija še naprej v porastu.
Nasprotno velja za dele Azije, Evrope in Severne Amerike, kjer se gozdnate površine povečujejo. V Franciji se je delež gozda od celotnega kopnega v zadnjih petih letih povečal za 0,8 odstotne točke na 31,5 odstotka, v Italiji pa za 0,9 odstotne točke na 32,5 odstotka.
