NA VZHODU

Madžarska, naša nova najboljša prijateljica

Ž.K.
1. 8. 2020, 20.00
Posodobljeno: 1. 8. 2020, 21.14
Deli članek:

Usmeritev vlade Janeza Janše nas očitno vse bolj približuje Madžarski. Državi, ki pogosto preverja, koliko potrpljenja ima Evropska unija s svojeglavimi članicami.

Bobo
Viktor Orban je v Sloveniji našel zaveznika.

Da ima trenutni predsednik vlade Janez Janša v Viktorju Orbanu partnerja, ki ju je zbližala želja po oblasti, je jasno že dalj časa. In ko si z nekom postaneš tako blizu, je prav, da ga tudi malce bolje spoznaš, zato bomo ta članek namenili spoznavanju Madžarske.

Zgodovina

Da bi razumeli, kakšno je stanje duha na Madžarskem, se je treba vrniti vsaj 100 let v zgodovino, bolj natančno na 4. junij 1920, ko je bila v Parizu po koncu prve svetovne vojne, kjer se je Madžarska znašla na strani poražencev, in po kratki državljanski vojni podpisana Trianonska pogodba, ki je Madžari do danes niso preboleli. Nekoč mogočna kraljevina, ki se je raztezala od Karpatov do Jadrana, je razpadla, njeno ozemlje pa se je razdelilo na več držav. Kar dve tretjini nekdanjih ozemelj je danes del Slovaške, Romunije, Ukrajine, Hrvaške, Avstrije, Srbije in Slovenije. Po ocenah Madžarske je takrat brez domovine ostalo okoli pet milijonov ljudi oziroma ena tretjina Madžarov in prav današnji predsednik njihove vlade Viktor Orban je tisti, ki vse bolj glasno poziva k temu, da bi bilo treba Madžare znova zediniti v eni državi.

Facebook
Stranka Viktorja Orbana Fidesz ima v parlamentu ustavno dvotretjinsko večino.

Koliko zaslužijo

Madžarska ima v primerjavi s Slovenijo nižji BDP na prebivalca ter nižjo povprečno in minimalno plačo (464 evrov). Res pa je, da njeno gospodarstvo raste hitreje.

Madžarska ima danes okoli 10 milijonov prebivalcev, je parlamentarna republika s predsednikom vlade, ki ima izvršilno oblast, in predsednikom države, ki ima predvsem reprezentativno vlogo. Razdeljena je na 19 županij in prestolnico Budimpešto ter 23 mest s pristojnostjo županije. Glavno mesto ima po podatkih iz leta 2017 1,7 milijona prebivalcev, ostala večja mesta krepko manj: Debrecen 200.000, Szeged 150.000, Miskolc pa le nekaj prek 150.000. Madžarska se je tako kot Slovenija Evropski uniji pridružila leta 2004 in postala del schengenskega območja leta 2007, a do danes še ni uvedla evra niti ni vstopila v skupno monetarno območje ERMII. Podpora uvedbi evra med državljani skozi leta niha. Po podatkih Eurobarometra naj bi bila najvišja novembra 2010, ko je uvedbo podpiralo okoli 70 odstotkov Madžarov, najnižja pa maja 2012, ko je padla tik pod 50 odstotkov. Dejstvo je, da Madžarska zdaj skupaj monetarne unije in z lastno valuto lažje upravlja tveganja v kriznih časih, ki se skozi evropski prostor s premori vlečejo že od leta 2007. Bruto družbeni produkt (BDP) Madžarske je 290 milijard evrov in je pred letošnjo krizo zaradi epidemije rasel krepko nad povprečjem EU. V letu 2017 so zabeležili 4,5-odstotno rast, v letu 2018 5,1-odstotno rast in lani 4,9-odstotno rast. V primerjavi s Slovenijo, ki ima BDP na prebivalca nekje okoli 24.000 evrov, je Madžarska pri 15.000 evrih. Zaradi krize ji mednarodne institucije napovedujejo padec BDP v višini 3,6 odstotka. Povprečna bruto mesečna plača na Madžarskem je leta 2019 znašala 1079,69 evra, minimalna pa 464 evrov.

Blagovna menjava 

Madžarska spada med največje neto prejemnice iz proračuna EU.

Najpomembnejši gospodarski sektorji Madžarske leta 2018 so bili industrija (25,9 %), trgovina na debelo in drobno, promet, nastanitvene in gostinske dejavnosti (18,5 %), javna uprava, obramba, izobraževanje, zdravstvo in socialne storitve (16,8 %). V letu 2019 je Madžarska izvozila za 92,9 milijarde evrov, uvozila pa za 95,5 milijarde evrov blaga. Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal –2,6 milijarde evrov. Najpomembnejši izvozni trg za Madžarsko je Nemčija, kamor je v letu 2019 izvozila 27,7 odstotka od celotnega izvoza. Sledijo Slovaška, Romunija, Italija in Avstrija. Največ so Madžari izvažali električno, elektronsko in strojno opremo, vozila, farmacevtske izdelke in plastiko. Pri uvozu je vodilni trg Nemčija, od koder so v letu 2019 uvozili 24,4 odstotka od celotnega uvoza. Sledijo Kitajska, Avstrija, Poljska in Nizozemska. Največ so uvažali električno, elektronsko in strojno opremo, vozila, mineralna goriva in plastiko. V Slovenijo gre 1,1 madžarskega izvoza, blago, ki pride iz naše države, pa predstavlja 1,4 odstotke celotnega uvoza.

Profimedia
Madžarska vztraja pri svoji valuti forint in ne kaže znakov, da bi bila pripravljena uvesti evro. Tako sama določa obrestne mere in upravlja tečaj valute, zaradi česar je bolj prožna pri spopadanju s finančnimi krizami.

Rusija

Čeprav Rusija statistično ni pomemben izvozni trg za Madžarsko in iz Rusije pride le pet odstotkov uvoženega blaga, kar je posledica evropskega embarga na rusko blago, je povezava med državama izrednega pomena. Tako so srečanja med Vladimirjem Putinom in Orbanom precej redna, Madžarska pa je večkrat obsodila embargo, skupen interes vidita predvsem v gradnji južnega plinovoda, ki bi v veliki meri potekal prek Madžarske. Rusko podjetje, povezano s Kremljem, je dobilo tudi pogodbo za izgradnjo nove nuklearne elektrarne, mogočniki v EU in Ameriki pa so se hudo namrščili, ko je Madžarska dovolila selitev ruske mednarodne investicijske banke iz Moskve v Budimpešto. Ob tem so banki zagotovili celo imuniteto, jo oprostili davčnih obveznosti, prav tako lahko posluje zunaj sistema Swift. Analitiki sicer menijo, da ne gre za popoln obrat Madžarske proti vzhodu, ampak zgolj za spretne diplomatske manevre Viktorja Orbana, ki večajo njegov vpliv v regiji in krepijo pogajalska izhodišča v EU.

Viktor Orban

Facebook
Zemljevid, ki ga je objavil kabinet Viktorja Orbana, ponazarja madžarsko videnje trianonske pogodbe.

Viktor Orban je že večkrat razburil evropsko javnost z objavami zemljevida velike Madžarske, ki obsega tudi del Slovenije. Tako je leta 2011 v prostore Evropske unije v Bruslju prinesel ogromno preprogo, na kateri je bil zemljevid Habsburške monarhije, in sprožil ostre proteste držav, ki so bile nekoč ujetnice te monarhije.

Viktor Mihaly Orban je bil rojen 31. maja 1963 v kraju Szekesfehervar. Je eden najpomembnejših in najmočnejših madžarskih politikov v povojnem obdobju. Zaslovel je 16. junija 1989, ko je kot mlad aktivist prvi javno pozval k umiku ruskih vojaških sil iz Madžarske. Danes je predsednik stranke Fidesz (kratica za zvezo mladih demokratov), konzervativne desne stranke, ki trenutno vlada s kar dvotretjinsko večino v parlamentu. Zadnjo zmago na volitvah si je bolj ali manj zagotovil z ostro protimigrantsko politiko in agitiranjem k združitvi vseh dežel, v katerih živijo Madžari. Prvič se je na položaj predsednika vlade povzpel v obdobju med letoma 1998 in 2002, ponovno je bil izvoljen leta 2010 in od takrat vodi vlado naše sosede. Večkrat je dokazal, da je trd pogajalec, ki zna izkoristiti vse slabosti liberalne Evrope, in politik, ki s poudarjanjem nacionalističnih parol in krščanskih vrednost zna pritegniti množice. Spogledovanja z avtokratskim načinom vladanja ni nikoli skrival, kot vzore je večkrat navedel Kitajsko, Rusijo in Turčijo. Podatki z zadnjih volitev kažejo, da ima podporo predvsem na podeželju, mladi v mestih pa bi si želeli sprememb. Vpliv njegove politike je čutiti prek madžarskih meja. Močan vpliv ima znotraj višegrajske četverice, ki jo tvori Madžarska skupaj s Češko, Slovaško in Poljsko. Slovaki sicer Orbanu zamerijo, ker je pred leti želel Slovakom madžarskega porekla podeliti madžarska državljanstva. Njegovo namero so zatrli v kali. Bolj uspešen je bil Orban s svojo pobudo v Srbiji, ki jo prav tako lahko šteje med prijateljske države. In po novem seveda tudi Slovenijo.