Novice Svet24

Iran od južnokorejskih bank v katerih ima naložen denar zahteva, naj sprostijo sredstva, poroča ameriška tiskovna agencija Bloomberg. Gre za približno sedem milijard ameriških dolarjev, ki so jih južnokorejski kupci plačali Iranu za dobavo nafte. Ta denar, ki legalno pripada iranskim oblastem, zdaj blokiran leži v trezorjih južnokorejskih bank, te pa ga ne izplačajo, saj jim to onemogočajo ameriške sankcije proti Iranu.

ZDA so sankcije proti Iranu naložile potem, ko je Washington leta 2018 enostransko odstopil od jedrskega sporazuma, ki so ga poleg njih in Teherana podpisale še Rusija, Francija, Združeno Kraljestvo, Nemčija in Kitajska. Čeprav je ameriška enostranska prekinitev sporazuma v neskladju z mednarodnim pravom, to administracije predsednika Donalda Trumpa ni ustavilo pri tem, da so Iranu znova naložili sankcije.

Wikimedia commons

Blokada izplačila se še posebej pozna sedaj, ko oblasti v Teheranu krvavo potrebujejo vsa sredstva za boj proti epidemiji covida-19. "Grozljivo je videti, kako so korejske banke zanemarile svoje obveznosti, prezrle mednarodne finančne sporazume in se odločile slediti nelegalnim in enostranskim ameriškim sankcijam," je za Bloomberg dejal guverner Iranske centralne banke Abdolnaser Hemmati. Ob tem je poudaril, da jim južnokorejski uvozniki ne dolgujejo ničesar. "Na naših računih v korejskih bankah je izkupiček vseh poslov. Problem je v neupravičeni blokadi naših sredstev, ki jo izvajajo korejske banke."

Iran bo denar na vsak način skušal dobiti v likvidni obliki, je dejal Hemmati, a dokler to ni možno, bodo z bankami skušali priti do dogovora, da jim del zaslužka, ki nedostopen leži v trezorjih, izplačajo v obliki humanitarne pomoči. Ena pošiljka zdravil, v vrednosti pol milijona ameriških dolarjev, je v Iran že prispela pred kratkim. A za uspešno izplačilo v obliki zdravil so se oblasti v Teheranu trudile celi dve leti.

Podoben problem so, pred sklenitvijo jedrskega sporazuma leta 2015, Iranci imeli z indijskimi bankami. Te so jim bile dolžne več kot šest milijard dolarjev. A po podpisu sporazuma je Teheran hitro prišel do blokiranih sredstev. Sedaj skušajo do podobnega dosežka priti pri korejskih bankah, na evropskih sodiščih pa so že vložili več tožb proti finančnim podjetjem, ki jim zaradi ameriških sankcij nočejo vrniti njihovega denarja.